Trdinov vrh

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Trdinov vrh
Gorjanci kosenica 1.jpg
Pogled iz Košenice
Nadmorska višina: 1178 mnm
Lega: Rajakovići, Zastava Hrvaške Hrvaška
(točka vrha)
Pogorje: Gorjanci (najvišji vrh)
Betonski razgledni stolp na vrhu
Cerkev sv. Elije
Telekomunikacijski stolp

Trdinov vrh (hrvaško Sveta Gera) je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (hrvaško Žumberak). Je priljubljena izletniška točka tako slovenskih kot hrvaških pohodnikov. Po vrhu poteka meddržavna meja med Slovenijo in Hrvaško, natančneje med naselji Gabrje in Cerov Log na slovenski strani in Rajakovići na hrvaški. Iz Gabrja in Rajakovićev pripeljeta na vrh tudi makadamski cesti. Sama točka vrha, ki jo obeležuje visok betonski razgledni stolp, se nahaja na hrvaški strani, pravtako pa tudi Cerkev sv. Elije ter Vojašnica Trdinov vrh, v kateri je od leta 1991 nastanjena Slovenska vojska. Na slovenski strani se nahaja Cerkev sv. Jere (uradno v Gabrju), po kateri je hrib dobil tako slovensko (do preimenovanja leta 1923) kot hrvaško ime, ter telekomunikacijski stolp (uradno v Cerovem Logu). Na severnem pobočju (v Cerovem Logu) se nahaja pragozd Trdinov vrh, ki se vzpne skoraj do vojašnice.

Ime[uredi | uredi kodo]

Prvotno vrh ni imel imena, ampak so ga domačini poimenovali opisno, po cerkvi sv. Jere kar vrh svete Jere. Starejši nemški in madžarski viri so vrh imenovali St. Geraberg ali Gorianc.[1][2][3][4][5]

Leta 1923 so Slovenci vrh poimenovali po Janezu Trdini.

Kronološki pregled[uredi | uredi kodo]

  • 1447 - prva omemba cerkve sv. Jere
  • 1530 - začetek selitve Uskokov v Žumberak in s tem verjetno povezana gradnja cerkve sv. Elije
  • 1802 - opuščena cerkev sv. Jere
  • 1889 - markirana prva planinska pot na vrh na pobudo Johannesa Frischaufa
  • 1899 - urejeno prvo razgledišče
  • 1905 - markirana pot iz Novega mesta
  • 1923 - vrh Sveta Jera preimenovan v Trdinov vrh na pobudo Ferdinanda Seidla
  • 1934 - ob triangulacijskem stebru postavljena 21 metrov visoka lesena piramida
  • 1960 - postavljen nov, 15 metrov visok betonski stolp
  • 1968 - zgrajena cesta na Trdinov vrh s slovenske strani in za tem zgrajen vojaški objekt Jugoslovanske vojske
  • 1980 - pravno zavarovan pragozd Trdinov vrh
  • 1984 - postavljen 90 m visok telekomunikacijski stolp
  • 1991 - JLA zapusti vojaški objekt, s soglasjem Hrvaške ga zasede Teritorialna obramba Republike Slovenije
  • 1992 - predstavljene razvaline cerkve sv. Elije
  • 1993 - predstavljene razvaline cerkve sv. Jere in urejen nadstrešek z zvonom
  • 1993 - zgrajena cesta na Trdinov vrh s hrvaške strani
  • 1999 - ustanovljen Park prirode Žumberak – Samoborsko gorje na hrvaški strani

Oddajani programi[uredi | uredi kodo]

FM radio
Frekvenca Moč (ERP) RDS Program
90.9 MHz 7.5 kW PRVI Radio Slovenija - 1. program
94.6 MHz 1 kW SRAKA Radio Sraka
97.6 MHz 10 kW VAL 202 Val 202
100.6 MHz 11.2 kW ARS Ars
103.0 MHz 5 kW AKTUAL D Radio Aktual Dolenjska
106.6 MHz 15 kW KRKA Radio Krka
Digitalni radio (DAB+)
Blok Frekvenca (MHz) Multipleks Programi ERP (kW) Sevalni diagram
krožna (ND) /
usmerjena (D)
Polarizacija
horizontalna (H) /
vertikalna (V)
10D 215,072 R1[6]
  • Prvi program
  • Val 202
  • Ars
  • Radio Slovenia International
  • Radio Ognjišče
  • Radio Center
  • Radio 1
  • Radio Antena
  • Radio 2
  • Radio BOB
  • Rock Radio
  • Glasbeni Radio
? D V
Digitalna televizija (DVB-T)
Kanal Frekvenca
(MHz)
Multipleks Programi ERP 
(kW)
Sevalni diagram
krožna (ND) /
usmerjena (D)
Polarizacija
horizontalna (H) /
vertikalna (V)
32 562 MULTIPLEX A
  • SLO1 HD
  • SLO2 HD
  • SLO3 HD
  • TELE M
  • KOPER
  • VAS KANAL
100 ND H
38 610 MULTIPLEX C
  • SLO1
  • SLO2
  • SLO3
  • TV3 MEDIAS
  • GOLICA TV
  • SPONKA GOLD TV
  • NOVA24TV
  • TV 8
  • OBVESTILO C
100 ND H
Analogna televizija (izklopljena 01. 12. 2010)
Kanal Frekvenca 
(MHz)
Program Polarizacija
horizontalna (H)/
vertikalna (V)
35 586,25 TV Slovenija 1 H
50 706,25 TV Slovenija 2 H
41 634,25 Vaš kanal H
29 538,25 Pop TV V
69 858,25 Kanal A H

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Annalen des Naturhistorischen Museums in Wien, Naturhistorisches Museum (Austria), Dunaj, 1898., vol. 13., str. 21. (204.) (v nemščini)
  2. Klute, Fritz. Handbuch der geographischen Wissenschaft, Akademische Verlagsgesellschaft Athenaion, Potsdam, 1931., vol. 3., str. 186. (v nemščini)
  3. Rudolf trónörökös ő cs. és kir. Fensége, József főherczeg ő cs. és kir. Fensége, Fülöp Szász-Koburg-Gothai herczeg ő Fensége. Az Osztrák-Magyar Monarchia Irásban és Képben, VI. Karinthia és Krajna, del Krajna tájképekben, Magyar Királyi Államnyomda Kiadása, Budimpešta, 1891., vir: Kempelen Farkas Digitális Tankönyvtárat (v madžarščini)
  4. Karst [2] v: Meyers Großes Konversations-Lexikon, Bd. 10., Leipzig, 1907., str. 680-681. (v nemščini)
  5. Flora von Südbosnien und der angrenzenden Hercegovina‎, pisatelja dr. Günther Ritter Beck von Mannagetta und von Lerchenau, 1890., str. 21. (v nemščini)
  6. http://www.rtvslo.si/dab/vprasanja_in_odgovori#tehnicni_parametri

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 45°46′N 15°19′E / 45.767°N 15.317°E / 45.767; 15.317