Grad na hribu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Hohenzollern, tipičen primer gradu na hribu
Tloris gradu Otzberg, tipičen nemški grad na hribu
Château de Montségur na vrhu hriba

Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore. Glavna prednost takšnega strateško izbranega mesta je njegova nedostopnost. Strma pobočja hriba otežujejo ali, pri nekaterih tipih terena, celo onemogočajo napad na grad. Poleg tega je ima pogosto odličen pregled nad okoliškim območjem in možnost streljanja na okoliško pokrajino. Sama višina gradu nad lokalnim območjem pa je lahko zaščitila tudi napadalce gradu pred obstreljevanjem. Poleg tega je lokacija takega gradu pomembno okrepila položaj kot prebivališče.

Kljub temu pa je lokacija gradu na hribu predstavljala določene logistične težave. Brez dovolj močne črpalke je bila problematična dobava vode, če je ni bilo v bližini. Prevoz hrane, delovnih živali in drugih dobrin je bil otežen, na izpostavljenih vrhovih so izrazitejše tudi vremenske težave, tako da so bile življenjske razmere v takšnem gradu manj ugodne.

Drug problem je izolacija teh gradov. Teren ovira umik oborožene pehote v grad, še toliko bolj umik konjenice. Zato nadzor nad okoliškim območjem ni bil vedno ustrezen.[1] Gradovi na hribu in grad na grebenu je bil oviran pri uvedbi težkih oblegovalnih strojev, ki so jih uvedli Franki. Medtem ko je grad na grebenu lahko pripravil obrambo pred tako opremo na enem svojem zgornjem koncu, so bili gradovi na hribu v celoti obdani s strmimi pobočji, ki so učinkovito preprečili uporabo teh naprav. [2]

Klasičen primer nemškega gradu na hribu iz 13. stoletja je Otzberg, ki obsega krožni bergfrid na hribu nad vasjo z istim imenom. Bergfrid je obdan s koncentričnim, ovalnim, notranjim in zunanjim delom in zunanjim jarkom. [3]

Katari so uporabljali številne nedostopne gradove na hribu kot zatočišča, kot je Château de Montsegur, ki stoji na vrhu strme skalnate gore.

Kot pri drugih gradovih, so tudi gradovi na hribu izgubili svoj pomen v času srednjega veka. Vzpon mest kot gospodarskih in političnih centrov je zmanjšal vrednost teh gradov za trgovino in upravljanje. [4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ www.regionalgeschichte.net, accessed on 9 June 2009
  2. ^ The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology (2010). Retrieved 20 Jul 2014.
  3. ^ The Medieval Fortress: Castles, Forts and Walled Cities of the Middle Ages by Kaufmann J.E. and Kaufmann H.W., 2001. Retrieved 20 Jul 2014.
  4. ^ www.badische-seiten.de, accessed on 9 June 2009