Džamija v Ljubljani
Džamija v Ljubljani je objekt Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji za potrebe verskega obredja in druženja muslimanov v Sloveniji.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prve dejavnosti proti gradnji džamije so potekale že leta 1970, toda večjo medijsko pozornost je projekt doživel šele leta 2001, ko je bil imenovan prvi mufti Slovenije, Osman Đogić, ki se je zavzel za gradnjo. Leta 2003 je Agencija za okolje Republike Slovenije izdala pozitivno odločbo za gradnjo džamije na predlaganem področju, kljub temu, da je to poplavno območje. Temu je sledila politična akcija proti gradnji džamije, ki je privedla do zahteve po referendumu v decembru 2003. Nasprotniki džamije so zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, ki pa ni potem bil razpisan.
Arhitektura[uredi | uredi kodo]
Džamija naj bi zavzemala območje 4.000 m², na kateri bi postavili molilnico, tri učilnice za verouk, knjižnico, mrtvašnico, skupne prostore za mlade, čajnico in družabne prostore, pa tudi prostore za osebje centra. Kupola džamije naj bi bila visoka največ 18 metrov, minaret 40 metrov, molilnica okoli 11 metrov, ostali objekti osem metrov.[1]. Novembra 2011 je bila na razpisu izbrana rešitve biroja Bevk Perović arhitekti. Hkrati je financiranje obljubil katarski emir.[2]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "24ur.com - Posvet o gradnji džamije". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-09-26. Pridobljeno 2006-06-02.
- ↑ Vanja Brkić, "Denar za džamijo obljubil katarski emir", Dnevnik.si, 19. november 2011