Pojdi na vsebino

Prešernov spomenik, Ljubljana

Prešernov spomenik
Prešernov spomenik v Ljubljani stoji na vzhodni strani Prešernovega trga pred stavbo Centralne lekarne
Prešernov spomenik, Ljubljana se nahaja v Ljubljana-center
Prešernov spomenik, Ljubljana
lega na zemljevidu centra Ljubljane
LokacijaPrešernov trg, Ljubljana
OblikovalecMaks Fabiani, Ivan Zajec
Materialbron
Datum odprtja1905
Posvečeno France Prešeren
Spomenik Francetu Prešernu
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.8793 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP28. junij 1991

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj znanih ljubljanskih spomenikov. To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija, ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof - ljubljanska balada.

Med drugo svetovno vojno je spomenik postal simbolno zbirališče protestnikov, kasneje popularna točka, kjer se zberejo maturanti za spominske fotografije. Vsako leto ob Prešernovih obletnicah (3. december, 8. februar) kulturniki pod spomenikom recitirajo Prešernove verze.

Kip, ki stoji na podstavku, vključuje skulpturo pesnika, obrnjeno proti oknu, kjer je nekoč živela njegova ljubljena Julija Primic, in skulpturo napol gole muze nad njim, ki sedi na skali in v roki drži lovorjevo vejico. Pesnik je oblečen v svečano obleko, nosi telovnik in odpet plašč ter drži knjigo, ki simbolizira njegove Poezije. Prešernov kip je visok 3,5 metra, celoten spomenik pa je visok 9,6 metra. Na stavbi, obrnjeni proti Prešernu, je tudi doprsni kip Julije Primic.

Podstavek

[uredi | uredi kodo]

Podstavek Prešernovega kipa je izdelan iz pohorskega tonalita in ima tri stopnice. Nad njim je klesan kamniti blok z napisom »Prešeren«. Lažji podstavek muze je iz tirolskega granita. Izdelal ga je kamnosek Alojzij Vodnik po načrtih Maksa Fabianija, ki je svoje delo zasnoval na podlagi koncepta Ivana Zajca. V podstavek je vgrajeno pismo o postavitvi spomenika in nekaj kovancev.

Na spodnjem delu podstavka sta dva bronasta reliefa, ki prikazujeta prizore iz Prešernovih Poezij. Desni, z naslovom Slovo ali Črtomir in Bogomila, prikazuje prizor iz pesmi Krst pri Savici. Levi, z naslovom Ribič, prikazuje prizor iz pesmi Ribič. Reliefe na podstavku je Zajec ustvaril leta 1901. Imajo klasicistično kompozicijo, realistični kader, impresionistični zaključek in s svojo vsebino poudarjajo Prešernovo romantično poezijo. Zgornji del podstavka krasi stilizirana lipa, ki spominja na simbol pesnikove domovine.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Idejo za Prešernov spomenik je leta 1889 prvič predlagala skupina gimnazijcev. Leta 1891 jo je podprlo 52 slovenskih znanstvenikov, leta 1898 pa ljubljanski župan Ivan Hribar. V ta namen je organiziral tudi odbor. Hribar je leta 1899 razpisal natečaj. Predloge je pravočasno oddalo sedem kiparjev, med njimi Franc Berneker, Anton Bitežnik, Jakob Žnider, Alojzij Progar in na koncu Ivan Zajec, ki je natečaj tudi zmagal. Naročilo je prejel 18. oktobra 1900.

Zajec je začel svoje delo v ateljeju Hansa Makarta na Dunaju. Model za Prešerna je bil Prešernov portret, ki ga je naslikal Goldenstein, prešernovo obleko pa je upodobil po modelu iz let 1830–1840, izposojenem v dunajskem muzeju. Model za muzo je bila Olimpia Pozatti, plesalka iz Trsta. Prešernov spomenik je bil ulit v livarni Krupp na Dunaju (Kaiserlich Königliche Kunst-Erzgießerei) septembra 1903, muza pa v začetku leta 1904. Stroški celotnega spomenika so znašali okoli 71.000 kron, večinoma so jih zbrale slovesne ženske in različna društva.

Spomenik je bil slovesno odkrit 10. septembra 1905. Prisotnih je bilo več kot 20.000 ljudi. Slavnostni govor je prebral Ivan Tavčar. Ob tej priložnosti je Engelbert Gangl objavil biografijo Prešerna z nekaterimi njegovimi pesmimi. Gola muza je postala jabolko spora za nekatere meščane, zlasti za škofa Antona Bonaventuro Jegliča.

Kip Prešerna

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8793«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  • Kos, Janez (1997). Glejte ga, to je naš Prešeren. Ljubljana: Kiki Keram.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]