Prešernov spomenik, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinati: 46°3′5.07″N 14°30′22.71″E / 46.0514083°N 14.5063083°E / 46.0514083; 14.5063083

Prešernov spomenik
Prešernov spomenik v Ljubljani stoji na vzhodni strani Prešernovega trga pred stavbo Centralne lekarne
Prešernov spomenik, Ljubljana se nahaja v Ljubljana-center
Prešernov spomenik, Ljubljana
lega na zemljevidu centra Ljubljane
Koordinati46°3′5.07″N 14°30′22.71″E / 46.0514083°N 14.5063083°E / 46.0514083; 14.5063083
LokacijaPrešernov trg, Ljubljana
OblikovalecMaks Fabiani, Ivan Zajec
Materialbron
Datum odprtja1905
Posvečeno France Prešeren
Spomenik Francetu Prešernu
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.8793 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP28. junij 1991

Prešernov spomenik je eden izmed najbolj znanih ljubljanskih spomenikov.[navedi vir] To je zasluga arhitekta Maksa Fabianija[navedi vir], ki si je zamislil podstavek in lokacijo spomenika v izteku Miklošičeve in Čopove ulice. V spomin pesniku Francetu Prešernu je bil spomenik slovesno odkrit 10. septembra 1905. Kip, katerega avtor je akademski kipar Ivan Zajec, je sprva naletel na velik odpor in kritike med likovnimi poznavalci in v cerkvenih krogih, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof - ljubljanska balada.

Med drugo svetovno vojno je spomenik postal simbolno zbirališče protestnikov, kasneje popularna točka, kjer se zberejo maturanti za spominske fotografije. Vsako leto ob Prešernovih obletnicah (3. december, 8. februar) kulturniki pod spomenikom recitirajo Prešernove verze.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8793«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kos, Janez (1997). Glejte ga, to je naš Prešeren. Ljubljana: Kiki Keram.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]