Miklošičeva cesta, Ljubljana
| Miklošičeva cesta, Ljubljana | |
|---|---|
 Miklošičeva cesta | |
| Poimenovana po: | Franc Miklošič |
| Vzdrževalec: | Mestna občina Ljubljana |
| Lega: |  Slovenija.svg){kind=small} Mestna občina Ljubljana |
| Od: | Prešernov trg |
| Do: | Trg Osvobodilne fronte |
| Zgodovina | |
| Odprtje: | 1898 |
Ljubljana - Miklošičeva cesta | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 20024 (opis enote)[1] |
Miklošičeva cesta je ena izmed najbolj prometnih (še posebej po številu pešcev) cest v Ljubljani, saj povezuje Prešernov trg in Trg Osvobodilne fronte, kjer sta Železniška postaja Ljubljana in Avtobusna postaja Ljubljana.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1898 so po slovenskem filologu, slavistu in jezikoslovcu Francu Miklošiču poimenovali eno izmed treh novih ulic oziroma cest ob Sodni palači.[2]
Miklošičeva cesta je bila urejena v začetku 20. stoletja. V spodnjem delu med Prešernovim trgom in Miklošičevim parkom je bila pozidana s secesijskimi palačami. Zgornji del od Pražakove proti železniški postaji pa je bil urejen šele med obema vojnama.
Urbanizem[uredi | uredi kodo]
Cesta se začne na stiku s Prešernovim trgom in konča na stiku s Trgom OF; urbanistično je razdeljena na šest delov:
- stik s Prešernovim trgom do T-križišča z Nazorjevo ulico,
- križišče z Nazorjevo ulico do križišča z Dalmatinovo ulico,
- križišče z Dalmatinovo ulico do križišča s Tavčarjevo ulico,
- križišče s Tavčarjevo ulico do križišča s Trdinovo in Čufarjevo ulico,
- križišče s Trdinovo in Čufarjevo ulico do križišča s Pražakovo ulico in
- od križišča s Pražakovo ulico do skoraj Trga Osvobodilne fronte.
Pomembne zgradbe[uredi | uredi kodo]
Ob cesti so:
- frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja,
- Grand hotel Union, Miklošičeva 1, arhitekta Josipa Vancaša, 1903–1905
- Ljudska posojilnica na Miklošičevi 4 arhitekta Josipa Vancaša, 1907
- Zadružna gospodarska banka, Miklošičeva 8, arhitekta Ivana Vurnika, poslikava Helena Vurnik, 1922
- Miklošičev park,
- Bambergova hiša, Miklošičeva 16, arhitekt Maks Fabiani, 1907
- Regallijeva hiša, Miklošičeva 18, kipar Fran Berneker
- Krisperjeva hiša, Miklošičeva 20, arhitekt Maks Fabiani
- Sodna palača, Tavčarjeva 9, zgrajena med 1898 in 1902, arhitekt A. von Spindler z Dunaja
- Delavska zbornica, danes Kinoteka, s plastikami kiparja Lojzeta Dolinarja, Miklošičeva 26, 28, arhitekt Vladimir Šubic, 1927–1928
- Hotel Austrotel in parkirna hiša, arhitekt Jože Koželj, 1971
- Blok Pokojninskega zavoda, Miklošičeva 34, 1927
- Palača Grafike, Miklošičeva 40, arhitekt Vladimir Šubic, 1931
- Palača Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva 19, Arhitekt Jože Plečnik, 1928–1930
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20024". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Vlado Valenčič: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana, 1989), 118.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0
- Breda Mihelič (1994). Vodnik po Ljubljani. DZS d.d. ISBN 86341-1195-4.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
