Apel in čevljar
Apel in čevljar (tudi Apel podobo na ogled postavi) je sonet, ki ga je napisal France Prešeren. Sestavljen je iz 4 kitic. Dve kitici imata 4 verze, dve pa 3 verze. Prešeren se v pesmi norčuje iz cenzorja Jerneja Kopitarja. Prešeren z zadnjim verzom "rekoč : Le čevlje sodi naj Kopitar" pove, naj vsak kritizira tisto, na kar se spozna.
Besedilo[uredi | uredi kodo]
Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.
Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;
ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov, meni, da ima premalo;
kar on očita, koj Apel popravi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest' da bi šel dalj po svoji poti,
ker čevlji so pogodu, méč se loti;
zavrne ga obraznik imenitni
in tebe z njim, kdor náp'čen si očitar
rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
