Pojdi na vsebino

Avtobusna postaja Ljubljana

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avtobusna postaja Ljubljana, d. d.
Ustanovitev1961
SedežTrg Osvobodilne fronte 4, Ljubljana
Ključni ljudjeMarjan Kotar (direktor)
Čisti dobiček
  • Rast 448.579,53 € (2022)
Spletna stranwww.ap-ljubljana.si

Avtobusna postaja Ljubljana (krajše AP Ljubljana) je glavna ljubljanska avtobusna postaja. Na Trgu Osvobodilne fronte nasproti glavne železniške postaje deluje od leta 1961.[1]

Ima 33 peronov. Postajna zgradba je velika 275 kvadratnih metrov.[1]

Avtobusna postaja Ljubljana je edino samostojno podjetje, katere dejavnost je vezana na storitve avtobusne postaje rednega avtobusnega linijskega javnega prevoza.[navedi vir] Večinski posamični lastnik (16%) in direktor družbe je Marjan Kotar.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Stavba avtobusne postaje je svoje prostore dobila po letu 1958 v nekdanjem edinem pokritem in zidanem postajališču ljubljanskega tramvaja.[navedi vir] Leta 1978 je bil pri SAP Ljubljana ustanovljen TOZD Avtobusna postaja Ljubljana in se združila v SOZD Integral.[1]

Leta 1980 je bila po izločitvi TOZD Avtobusna postaja Ljubljana iz DO SAP Ljubljana (Središka 4, Ljubljana) ustanovljena AP Ljubljana. Kot delniška družba deluje od leta 1995.[1]

Možnost prevzema s strani Slovenskih železnic in likvidacije

[uredi | uredi kodo]

Slovenske železnice (SŽ) so lastnice zemljišča, na katerem stojijo stavba podjetja in peroni, postale po večletnem sodnem sporu, ki ga je končala sodba vrhovnega sodišča.[3] AP Ljubljana so zanj odpovedale najemno pogodbo. AP želijo tudi prevzeti, na kar lastniki le-te ne pristanejo. V pogodbi o najemu naj bi bilo določeno, da se jo lahko prekine le, če bo za gradnjo novega potniškega centra Emonika pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar se še ni zgodilo.[2][3]

Direktor AP Kotar meni, da bi bili delničarji v primeru likvidacije podjetja na slabšem. Moti ga tudi, da prevzemna ponudba SŽ, ki naj bi znašala 2 milijona evrov, temelji na vrednotenju podjetja 31. decembra 2020, kar pomeni, da ne upošteva izboljšanja poslovanja v letih 2021 in 2022.[2][3] Na očitek o neprimernosti izplačevanja visokih dividend delničarjem AP Ljubljana, katerega stavba je načeta, je Kotar odgovoril, da podjetje ni lastnik zemljišča in torej ne more investirati v nepremičnine, hkrati pa SŽ ne more zagotoviti, da bi bila investicija povrnjena in ima tudi drugačne dolgoročne načrte. SŽ so dividendam AP nasprotovale.[3]

Nova avtobusna postaja naj bi se preselila na Vilharjevo cesto, na stari lokaciji pa naj bi bil Masarykov bulvar - štiripasovnica. Vozovnice naj bi prodajala družba Nomago, v kateri imajo SŽ polovični delež. Kotar je izrazil upanje, da bi AP Ljubljana upravljala tudi novo postajo.[3]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Uvoz na perone AP Ljubljana (2006).
    Uvoz na perone AP Ljubljana (2006).
  • Zgradba AP Ljubljana (2014).
    Zgradba AP Ljubljana (2014).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Petrović, Daliborka (2013). PRODAJNA LOGISTIKA NA AVTOBUSNI POSTAJI LJUBLJANA D. D.. B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Dostopno na https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/petrovic_daliborka_1.pdf. Pridobljeno 29. septembra 2023
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Morozov, Sebastjan (29. september 2023). "Likvidacija podjetja AP Ljubljana vse bolj verjetna". Dnevnik. str. 5. ISSN 1318-0320
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Morozov, Sebastjan (15. marec 2023). "Bo “poroka” Slovenskih železnic in Avtobusne postaje Ljubljana spodletela?". Dnevnik. str. 5. ISSN 1318-0320

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avtobusna_postaja_Ljubljana&oldid=6101036«