Avguštinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Avguštinci
Ordo Sancti Augustini
Grb Avguštinskega reda
OkrajšavaOSA
Nastanek1. marec 1244
UstanoviteljSveti Avguštin
TipKatoliški verski red
Spletna stranhttps://www.theaugustinians.com/


Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Avguštinci so skupek raznih duhovnih panog, katerih menihi se opirajo na vodila, ki jih pripisujejo sv. Avguštinu. v 11. stoletju so se kot prvi pojavili korarji ali redovni kanoniki, v 12. stoletju pa viljemiti in razne druge puščavniške (eremitske) skupine. Vsi ti so se leta 1256 združili v red avguštincev.

Samostanske skupnosti[uredi | uredi kodo]

  • avguštinci kanoniki
  • avguštinci kanonise
  • avguštinci eremiti, beraški meniški red ustanovljen 1256 (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica (OSA)
  • Diskalceati (bosonogi avguštinci) - ustanovljeni 1470
  • avguštinci asumpcionisti - ustanovljeni v 19.stoletju

Samostani[uredi | uredi kodo]

Na Slovenskem govornem področju so avguštinci delovali v Velikovcu (od 1256 dalje), ena od vej viljemitov na Muti (1271), v Radgoni (1360), bosonogi avguštinci pa v Ljubljani (1625).

Na Hrvaškem govornem področju pa so avguštinci delovali na Reki (do druge polovice 18. stoletja), v Iloku, Borovu, Makarski in Sveti Nedelji.

Samostani so delovali vse do jožefinskih reform.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
  • Curk, Jože: Samostani na Slovenskem do leta 1780. Maribor, Ostroga, 2008 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]