Avguštinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Avguštinci (lat. Ordo Ermitarum Sancti Augustini), kratica (OESA) so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.

Avguštinci so skupek raznih duhovnih panog, katerih menihi se opirajo na vodila, ki jih pripisujejo sv. Avguštinu. v 11. stoletju so se kot prvi pojavili korarji ali redovni kanoniki, v 12. stoletju pa viljemiti in razne druge puščavniške (eremitske) skupine. Vsi ti so se leta 1256 združili v red avguštincev.

Samostanske skupnosti[uredi | uredi kodo]

  • avguštinci kanoniki
  • avguštinci kanonise
  • avguštinci eremiti, beraški meniški red ustanovljen 1256 (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica (OSA)
  • Diskalceati (bosonogi avguštinci) - ustanovljeni 1470
  • avguštinci asumpcionisti - ustanovljeni v 19.stoletju

Samostani[uredi | uredi kodo]

Na Slovenskem govornem področju so avguštinci delovali v Velikovcu (od 1256 dalje), ena od vej viljemitov na Muti (1271), v Radgoni (1360), bosonogi avguštinci pa v Ljubljani (1625).

Na Hrvaškem govornem področju pa so avguštinci delovali na Reki (do druge polovice 18. stoletja), Iloku, Borovu, Makarski in Sveti Nedelji.

Samostani so delovali vse do jožefinskih reform.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
  • Curk, Jože: Samostani na Slovenskem do leta 1780. Maribor, Ostroga, 2008 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]