Slovenska škofovska konferenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan

Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK, je najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.[1]

Škofovska konferenca je zbor škofov določenega naroda ali ozemlja, ki v medsebojni edinosti, hierarhični povezanosti z rimskim papežem in v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (kanoni 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršujejo pastoralno službo v dobro vernikov tega ozemlja. Škofovska konferenca se običajno ustanavlja za uspešnejše izvajanje apostolata in pastoralnih nalog za območje vseh škofij istega naroda, lahko pa tudi za širše ali ožje območje kot je narodno ozemlje. Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovenska škofovska konferenca je bila ustanovljena 20. februarja 1993. Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Katoliška Cerkev v Sloveniji je s tem pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.[3]

Slovenski škofje so opravili obisk ad limina apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008. Obisk ad limina je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež Pij X. (31. decembra 1909). Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter se predstaviti rimskemu papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve. Škofje so dolžni opraviti obisk ad limina vsakih pet let oz. kakor določi Sveti sedež.[4]

Statut SŠK ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo učinkovitejše delovanje.

Člani[uredi | uredi kodo]

Člani škofovske konference so vsi krajevni škofje določenega zemljepisnega ali cerkveno-upravnega področja. Poleg njih pa tudi škofje pomočniki, pomožni škofje in naslovni škofje, ki sta jima Sveti sedež ali škofovska konferenca zaupala določeno nalogo na tem ozemlju. Drugi naslovni škofje in apostolski nuncij niso njeni člani. Slovenska škofovska konferenca šteje 11 članov:

 Člani SŠK z apostolskim nuncijem
Člani SŠK z apostolskim nuncijem v RS

Na plenarnih zasedanjih škofovske konference imajo po določilu statuta SŠK odločujoč glas vsi člani konference. Upokojeni škofje so lahko vabljeni na plenarna zasedanja konference, vendar nimajo odločujočega glasu.

Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika. Po določbi statuta SŠK je predsednik lahko le škof ordinarij, ki je za to funkcijo izvoljen. Predsednik vodi plenarna zasedanja in stalni svet škofov SŠK. Statut določa tudi funkcijo podpredsednika (opravlja nalogo predsednika, kadar je ta zakonito zadržan) in generalnega tajnika. Generalni tajnik ni član konference, je pa vedno navzoč na zasedanjih.

Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]

  • Franc Rode, upokojeni kardinal prefekt, upokojeni ljubljanski nadškof metropolit
  • Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof metropolit
  • Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof metropolit
  • Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof
Ljubljanski nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar, prvi predsednik SŠK
Ljubljanski nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar, prvi predsednik SŠK

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Seznam generalnih tajnikov[uredi | uredi kodo]

  • prof. dr. Anton Štrukelj (1993–2002)
  • msgr. dr. Andrej Saje (2003–2013)
  • p. dr. Tadej Strehovec (2013– )

Odličje sv. Cirila in Metoda[uredi | uredi kodo]

Člani Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sv. mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop.

Slovenska škofovska konferenca
Slovenska škofovska konferenca

Seznam prejemnikov odličja sv. Cirila in Metoda:[uredi | uredi kodo]

  1. Stiška opatija - 1985
  2. dr. Janez Oražem, ravnatelj ljubljanskega bogoslovja in profesor na TEOF - 1985
  3. Papeški slovenski zavod Slovenik - 1985
  4. akademik dr. Anton Trstenjak, profesor na TEOF - 1986
  5. dipl. ing. Jožef Kregar, arhitekt - 1988
  6. g. Jožef Požauko, gradbeni tehnik - 1989
  7. msgr. Lojze Kozar, pisatelj in župnik v Odrancih - 1990
  8. g. Hinko Podkrižnik, restavrator, kipar in pozlatar - 1990
  9. akademik dr. Primož Ramovš, skladatelj - 1991
  10. g. Hubert Patzelt, podpornik stiškega samostana - 1988
  11. dr. Marijan Zadnikar, umetnostni zgodovinar - 1991
  12. dr. Julij Savelli, zborovodja v Buenos Airesu, Argentina - 1992
  13. Mohorjeva družba Celje - 1992
  14. msgr. Franc Bole, urednik mesečnika Ognjiščein direktor Slovenske Karitas - 1994
  15. p. Miha Žužek DJ, družinska pastorala - 1994
  16. g. Vili Rogelj, zborovodja v Belgiji - 1995
  17. g. Andrej Šter, voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1996 - 1995
  18. g. Janez Zagorc, graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi - 1998
  19. ga. Chiara Lubich, ustanoviteljica Marijinega dela - 1999
  20. msgr. Jože Trošt, skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na TEOF - 2000
  21. g. Anton Jenko, orglarski mojster - 2001
  22. g. Marijan Rebernik, knjižničar na Papeški univerzi Gregoriana - 2001
  23. g. Jože Kopeinig, voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu - 2001
  24. Frančiškovi bratje (frančiškani) v Avstraliji - 2001
  25. don Pierino Gelmini, ustanovitelj skupnosti Srečanje - 2001
  26. g. Stane Jarem, akademski kipar - 2001
  27. msgr. Maksimilijan Jezernik, prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda Slovenik - 2001
  28. Družba sv. Uršule (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo - 2002
  29. Katoliški tednik Družina - 2002
  30. s. dr. Mirjam Praprotnik HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu - 2002
  31. prelat prof. Franc Kralj, Malo semenišče v Vipavi in Škofijska gimnazija v Vipavi - 2002
  32. prof. Jože Mlakar, Škofijska klasična Gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano - 2003
  33. ing. Brane Košir, Škofijska orglarska delavnica Maribor - 2005
  34. p. Vital Vider DJ, ustanovitelj gibanja Najina pot - 2005
  35. dr. Štefan Falež, prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu - 2006
  36. dr. Edi Gobec, Slovensko raziskovalno središče v Ameriki - 2007
  37. prof. Angela Tomanič, organistka in zborovodkinja - 2007
  38. s. Karmen Ocepek OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov – 2007
  39. Janez Krajnc, organist in skladatelj, november 2007
  40. akademik Jože Maček, november 2007
  41. misijonar Pedro Opeka, december 2008
  42. dr. Rafko Valenčič, urednik Cerkvenih dokumentov, marec 2010
  43. dr. Marjan Smolik, liturgik, bibliotekar, itd., marec 2010
  44. Miha Legan, restavrator in rezbar, marec 2010
  45. Anton Homar, ekonom Zavoda sv. Stanislava, 2010
  46. Dr. Ivan Rebernik, za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti – 2011
  47. Don Boskovim salezijancem za projekt Oratorij - 2011
  48. Alojz Rebula, pisatelj, esejist in prevajalec – 2014
  49. Silvester Čuk, soustanovitelj in urednik revije Ognjišče – 2014
  50. Slovenska katoliška misija v Münchnu ob 70. letnici delovanja – 2015
  51. Zakonca Alfred in Jeni Brežnik, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji - 2015
  52. Zakonca Dušan in Saša Lajovic, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji - 2015
Alojz Rebula, prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda - Foto: Radio Ognjišče
Alojz Rebula, prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda - Foto: Radio Ognjišče

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  2. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  3. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  4. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07.