Slovenska škofovska konferenca
Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK, je najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.[1][2]
Škofovska konferenca je zbor škofov določenega naroda ali ozemlja, ki v medsebojni edinosti, hierarhični povezanosti z rimskim papežem in v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (kanoni 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršujejo pastoralno službo v dobro vernikov tega ozemlja. Škofovska konferenca se običajno ustanavlja za uspešnejše izvajanje apostolata in pastoralnih nalog za območje vseh škofij istega naroda, lahko pa tudi za širše ali ožje območje kot je narodno ozemlje. Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.[1][3][4]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Slovenska škofovska konferenca je bila ustanovljena 19. februarja 1993.[5] Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Katoliška Cerkev v Sloveniji je s tem pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (Celje, Murska Sobota in Novo mesto). Dotedanjo Škofijo Maribor je povzdignil v nadškofijo in ustanovil Metropolijo Maribor ter tako preoblikoval dotlej enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.[1][2][6]
Slovenski škofje so opravili obisk ad limina apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008.[7] Obisk ad limina je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež papež Pij X. 31. decembra 1909. Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov svetega Petra in Pavla ter se predstaviti papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve. Škofje so dolžni opraviti obisk ad limina vsakih pet let oz. kakor določi Sveti sedež.[1][3][4]
Statut SŠK ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo učinkovitejše delovanje.
Člani[uredi | uredi kodo]
Člani škofovske konference so vsi krajevni škofje določenega zemljepisnega ali cerkveno-upravnega področja. Poleg njih pa tudi škofje pomočniki, pomožni škofje in naslovni škofje, ki sta jima Sveti sedež ali škofovska konferenca zaupala določeno nalogo na tem ozemlju. Drugi naslovni škofje in apostolski nuncij niso njeni člani.
Na plenarnih zasedanjih škofovske konference imajo po določilu statuta SŠK odločujoč glas vsi člani konference. Upokojeni škofje so lahko vabljeni na plenarna zasedanja konference, vendar nimajo odločujočega glasu.[8]
Vsaka konferenca izvoli predsednika in podpredsednika ter generalnega tajnika. Po določbi statuta SŠK je predsednik lahko le škof ordinarij, ki je za to funkcijo izvoljen. Predsednik vodi plenarna zasedanja in stalni svet škofov SŠK. Statut določa tudi funkcijo podpredsednika (opravlja nalogo predsednika, kadar je ta zakonito zadržan) in generalnega tajnika. Generalni tajnik ni član konference, je pa vedno navzoč na zasedanjih. Trenutni generalni tajnik Slovenske škofovske konference je frančiškan Tadej Strehovec.
Zgoraj: Franc Šuštar, Peter Štumpf, Anton Stres, Anton Jamnik, Jurij Bizjak, Metod Pirih, Tadej Strehovec.
Spodaj: Alojzij Cvikl, Stanislav Lipovšek, Juliusz Janusz, Andrej Glavan, Stanislav Zore
Predsedniki[uredi | uredi kodo]
- Alojzij Šuštar (1993–1997)
- Franc Rode (1997–2004)
- Franc Kramberger (7. december 2004–16. marec 2007)
- Alojz Uran (16. marec 2007–28. november 2009)
- Anton Stres (11. januar 2010–31. julij 2013)
- Andrej Glavan (31. julija 2013–13. marec 2017)
- Stanislav Zore (13. marec 2017–14. marec 2022)
- Andrej Saje (14. marec 2022–)
Seznam generalnih tajnikov[uredi | uredi kodo]
- Anton Štrukelj (1993–2002)
- Andrej Saje (2003–2013)
- Tadej Strehovec OFM (2013–)
Trenutni člani[uredi | uredi kodo]
Slovenska škofovska konferenca šteje 12(?) članov:
- Andrej Saje, novomeški škof, predsednik SŠK
- Stane Zore OFM, ljubljanski nadškof in metropolit
- Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof in metropolit
- Maksimilijan Matjaž, celjski škof, član Stalnega sveta SŠK
- Jurij Bizjak, koprski škof
- Peter Štumpf SDB, murskosoboški škof , podpredsednik SŠK
- Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
- Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof
Upokojeni škofi[uredi | uredi kodo]
- Anton Stres CM, upokojeni ljubljanski nadškof
- Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof
- Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof
- Andrej Glavan, upokojeni novomeški škof
Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]
- Franc Rode CM, upokojeni ljubljanski nadškof, metropolit, kardinal in prefekt
- Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof in metropolit
Pokojni člani[uredi | uredi kodo]
- Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof
- Stanislav Lenič, ljubljanski pomožni škof
- Franc Perko?, upokojeni beograjski nadškof
- Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit
- Metod Pirih, upokojeni koprski škof
- Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno 2016-07-07.
- ↑ 2,0 2,1 Nova ureditev Cerkve v Sloveniji leta 2006. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca. 2006. ISBN 978-961-222-689-3.
- ↑ 3,0 3,1 "Codice di Diritto Canonico". www.vatican.va. Pridobljeno 2016-08-17.
- ↑ 4,0 4,1 Košir, Borut (2013). Ustavno pravo Cerkve. Teološka fakulteta. COBISS 265421824.
- ↑ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno 2017-12-11.
- ↑ Marko. "Tri nove škofije na Slovenskem". revija.ognjisce.si. Pridobljeno 2016-08-17.
- ↑ "Slovenski škofje začeli obisk ad limina v Vatikanu". Pridobljeno 2016-08-17.
- ↑ Direttorio per il ministero pastorale dei Vescovi. Kongregacija za škofe. 2004. ISBN 88-209-7549-1.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Katoliska-cerkev.si, uradna stran
- Gcatholic.org
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
