Slovenska škofovska konferenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenska škofovska konferenca

Slovenska škofovska konferenca, s kratico SŠK, je najvišja ustanova Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, ki združuje škofe vseh šestih slovenskih škofij: Nadškofija Ljubljana, Nadškofija Maribor, Škofija Koper, Škofija Novo mesto, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota. Ozemlje SŠK sovpada z mejami Republike Slovenije.[1][2]

Škofovska konferenca je zbor škofov določenega naroda ali ozemlja, ki v medsebojni edinosti, hierarhični povezanosti z rimskim papežem in v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (kanoni 447–459), statutom in drugimi pravnimi normami izvršujejo pastoralno službo v dobro vernikov tega ozemlja. Škofovska konferenca se običajno ustanavlja za uspešnejše izvajanje apostolata in pastoralnih nalog za območje vseh škofij istega naroda, lahko pa tudi za širše ali ožje območje kot je narodno ozemlje. Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.[3][4][5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slovenska škofovska konferenca je bila ustanovljena 20. februarja 1993. Pred tem so bili slovenski škofje skupaj z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca.

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je vatikanska Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. Katoliška Cerkev v Sloveniji je s tem pridobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (Celje, Murska Sobota in Novo mesto). Dotedanjo Škofijo Maribor je povzdignil v nadškofijo in ustanovil Metropolijo Maribor ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.[6][2][7]

Slovenski škofje so opravili obisk ad limina apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008.[8] Obisk ad limina je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež papež Pij X. 31. decembra 1909. Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov svetega Petra in Pavla ter se predstaviti papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve. Škofje so dolžni opraviti obisk ad limina vsakih pet let oz. kakor določi Sveti sedež.[9][5][4]

Statut SŠK ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo učinkovitejše delovanje.

Člani[uredi | uredi kodo]

Člani škofovske konference so vsi krajevni škofje določenega zemljepisnega ali cerkveno-upravnega področja. Poleg njih pa tudi škofje pomočniki, pomožni škofje in naslovni škofje, ki sta jima Sveti sedež ali škofovska konferenca zaupala določeno nalogo na tem ozemlju. Drugi naslovni škofje in apostolski nuncij niso njeni člani.

Na plenarnih zasedanjih škofovske konference imajo po določilu statuta SŠK odločujoč glas vsi člani konference. Upokojeni škofje so lahko vabljeni na plenarna zasedanja konference, vendar nimajo odločujočega glasu.[10]

Vsaka konferenca izvoli predsednika in podpredsednika ter generalnega tajnika. Po določbi statuta SŠK je predsednik lahko le škof ordinarij, ki je za to funkcijo izvoljen. Predsednik vodi plenarna zasedanja in stalni svet škofov SŠK. Statut določa tudi funkcijo podpredsednika (opravlja nalogo predsednika, kadar je ta zakonito zadržan) in generalnega tajnika. Generalni tajnik ni član konference, je pa vedno navzoč na zasedanjih. Trenutni generalni tajnik Slovenske škofovske konference je frančiškan Tadej Strehovec.

Člani Slovenska škofovska konferenca z apostolskim nuncijem leta 2016.
Zgoraj: Franc Šuštar, Peter Štumpf, Anton Stres, Anton Jamnik, Jurij Bizjak, Metod Pirih, Tadej Strehovec.
Spodaj: Alojzij Cvikl, Stanislav Lipovšek, Juliusz Janusz, Andrej Glavan, Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, prvi predsednik SŠK

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Seznam generalnih tajnikov[uredi | uredi kodo]

Trenutni člani[uredi | uredi kodo]

Slovenska škofovska konferenca šteje 11 članov:

Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]

  • Franc Rode CM, upokojeni ljubljanski nadškof, metropolit, kardinal in prefekt
  • Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit
  • Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof in metropolit
  • Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof

Odličje sv. Cirila in Metoda[uredi | uredi kodo]

Člani Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci. Odlikovanec ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno sv. mašo po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop.[1]

Seznam prejemnikov[uredi | uredi kodo]

Alojz Rebula, prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda leta 2014

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  2. ^ 2,0 2,1 Nova ureditev Cerkve v Sloveniji leta 2006. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca. 2006. ISBN 978-961-222-689-3. 
  3. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  4. ^ 4,0 4,1 "Codice di Diritto Canonico". www.vatican.va. Pridobljeno dne 2016-08-17. 
  5. ^ 5,0 5,1 Košir, Borut (2013). Ustavno pravo Cerkve. Teološka fakulteta. COBISS 265421824. 
  6. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  7. ^ Marko. "Tri nove škofije na Slovenskem". revija.ognjisce.si. Pridobljeno dne 2016-08-17. 
  8. ^ "Slovenski škofje začeli obisk ad limina v Vatikanu". Pridobljeno dne 2016-08-17. 
  9. ^ Cerkev, Katoliška. "SŠK | Katoliška Cerkev". katoliska-cerkev.si. Pridobljeno dne 2016-07-07. 
  10. ^ Direttorio per il ministero pastorale dei Vescovi. Kongregacija za škofe. 2004. ISBN 88-209-7549-1. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]