Franc Rode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Franc Rode
kardinal in prefekt kongregacije
Cardinal Franc Rode.jpg
SedežKongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja
Imenovan11. februar 2004
Upokojen4. januar 2011
PredhodnikEduardo Martínez Somalo
NaslednikJoão Bráz de Aviz
Redovi
Duhovniško posvečenje29. junij 1960
posvečevalec
André-Jean-François Defebvre
Škofovsko posvečenje6. april 1997
posvečevalec
Alojzij Šuštar
Povzdignjen v kardinala24. marec 2006
imenoval
papež Benedikt XVI.
Položajkardinal duhovnik cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Garbatelli
Osebni podatki
Rojstvo23. september 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (86 let)
Četrtna skupnost Jarše[1]
NarodnostSlovenec
Prejšnji položaj
Alma materPapeška univerza Gregoriana,
Katoliški inštitut Pariz
Insignije
Stati inu obstati
Catholic-hierarchy.org

Franc Rode, slovenski nadškof, metropolit, lazarist in kardinal, * 23. september 1934, Rodica.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Otroštvo in šolanje[uredi | uredi kodo]

Njegov stric (po mamini strani) je bil duhovnik in jezikoslovec Anton Breznik. Po koncu druge svetovne vojne je z mnogimi Slovenci odšel v Argentino. Študiral je v Buenos Airesu, kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je odšel na študij v Rim, kjer je študiral teologijo. Študij je nadaljeval v Parizu, kjer je leta 1963 promoviral za doktorja teologije. Njegova disertacija nosi naslov Le miracle dans la controverse modérniste, obravnava pa modernistično gibanje v Cerkvi.

Vrnitev v Slovenijo[uredi | uredi kodo]

Leta 1965 se je vrnil v domovino in delal dve leti na pastoralnem področju. Leta 1968 je postal honorarni predavatelj veroslovja in misiologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pozneje je prevzel še predavanja iz modernega ateizma. Leta 1971 je napredoval v docenta in začel predavati osnovno bogoslovje ter leta 1976 postal izredni profesor. Kot strokovnjak je bil leta 1973 imenovan za konsultatorja Tajništva za neverne v Rimu. Od leta 1977 je bil član podobnega tajništva pri Jugoslovanski škofovski konferenci. Bil je tudi provincial slovenskih lazaristov, urednik revije Znamenje in Bogoslovnega vestnika. Mohorjeva družba je leta 1978 izdala njegovo knjigo Živa verstva, v Tinjah na Koroškem pa je izšel njegov Uvod v moderni ateizem. Veliko je deloval na teoloških tečajih za laike in predavanjih za študente.

Njegov nečak je Tone Rode – pesnik, prevajalec in trenutni direktor Družine.[2]

Visoke cerkvene funkcije[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je na položaju ljubljanskega nadškofa in ljubljanskega metropolita zamenjal Alojzija Šuštarja. Za škofovsko geslo si je izbral Trubarjev rek "Stati in obstati". Na tem položaju je ostal do leta 2004, ko ga je nasledil Alojz Uran. 11. februarja 2004 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. 24. marca 2006 ga je papež Benedikt XVI. na konzistoriju povišal v kardinala, s polnim naslovom kardinal diakon cerkve San Francesco Saverio alla Garbatella. Službo prefekta kongregacije je odložil leta 2011 ob upokojitvi. 20. junija 2016 je na konzistoriju prejel naziv kardinal duhovnik, pri čemer je ohranil naslovno cerkev v Garbatelli.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]