Pojdi na vsebino

Franc Rode

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franc Rode
upokojeni kardinal in prefekt kongregacije
SedežKongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja
Imenovan11. februar 2004
Upokojen4. januar 2011
PredhodnikEduardo Martínez Somalo
NaslednikJoão Bráz de Aviz
Redovi
Duhovniško posvečenje29. junij 1960
posvečevalec
André-Jean-François Defebvre
Škofovsko posvečenje6. april 1997
posvečevalec
Alojzij Šuštar
Povzdignjen v kardinala24. marec 2006
imenoval
papež Benedikt XVI.
Položajkardinal duhovnik cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Garbatelli
Osebni podatki
Rojstvo23. september 1934({{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (90 let)
Četrtna skupnost Jarše[1]
NarodnostSlovenec
Prejšnji položaj
Alma materPapeška univerza Gregoriana,
Katoliški inštitut Pariz
Insignije
Grb osebe Franc Rode
Stati inu obstati
Catholic-hierarchy.org

Franc Rode, slovenski nadškof, metropolit, lazarist in kardinal, * 23. september 1934, Rodica oz. Ljubljana.[2]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Otroštvo in šolanje

[uredi | uredi kodo]

Njegov stric (po mamini strani) je bil duhovnik in jezikoslovec Anton Breznik. Po koncu druge svetovne vojne je kot otrok z mnogimi Slovenci odšel v Argentino. Študiral je v Buenos Airesu, kjer je vstopil k lazaristom. Po devetletnem študiju filozofije je odšel na študij v Rim, kjer je študiral teologijo. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1960 v Parizu, kjer je leta 1963 promoviral za doktorja teologije. Njegova disertacija nosi naslov Le miracle dans la controverse modérniste, obravnava pa modernistično gibanje v Cerkvi.

Vrnitev v Slovenijo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1965 se je vrnil v domovino in delal dve leti na pastoralnem področju. Leta 1968 je postal honorarni predavatelj veroslovja in misiologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pozneje je prevzel še predavanja iz modernega ateizma. Leta 1971 je napredoval v docenta in začel predavati osnovno bogoslovje ter leta 1976 postal izredni profesor. Kot strokovnjak je bil leta 1973 imenovan za konsultatorja Tajništva za neverne v Rimu. Od leta 1977 je bil član podobnega tajništva pri Jugoslovanski škofovski konferenci. Bil je tudi provincial slovenskih lazaristov, urednik revije Znamenje in Bogoslovnega vestnika. Mohorjeva družba je leta 1978 izdala njegovo knjigo Živa verstva, v Tinjah na Koroškem pa je izšel njegov Uvod v moderni ateizem. Veliko je deloval na teoloških tečajih za laike in predavanjih za študente.

Njegov nečak je Tone Rode – pesnik, prevajalec in trenutni direktor Družine.[3]

Visoke cerkvene funkcije

[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je na položaju ljubljanskega nadškofa in ljubljanskega metropolita zamenjal Alojzija Šuštarja. Za škofovsko geslo si je izbral Trubarjev rek »Stati in obstati«. Na tem položaju je ostal do leta 2004, ko ga je nasledil Alojz Uran. 11. februarja 2004 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Ta kongregacija je bila ustanova Rimske kurije, pristojna za vse zadeve v zvezi z verskimi redovi in organizacijami ter družbami apostolskega življenja, glede njihovega upravljanja, discipline, študija itd. 24. marca 2006 ga je papež Benedikt XVI. na konzistoriju povišal v kardinala, s polnim naslovom kardinal diakon cerkve San Francesco Saverio alla Garbatella. Službo prefekta kongregacije je odložil leta 2011, ob upokojitvi. 20. junija 2016 je na konzistoriju prejel naziv kardinal duhovnik, pri čemer je ohranil naslovno cerkev v Garbatelli, na obrobju Rima.[4] Predsednik RS Borut Pahor mu je podelil Zlati red za zasluge.

Stališča

[uredi | uredi kodo]

Vera in slovenska družba

Rode izraža skrb glede sekularizacije in upadanja vloge katoliške vere v slovenski družbi.[5][6] V slovenski družbi prepoznava trdovratno sovraštvo do Cerkve in vernikov, ki ga povezuje z zapuščino komunizma in nekaterimi mediji.[6]

Sekularizem

Rode izraža prepričanje, da bi morala biti zakonodaja skladna s katoliško etiko oziroma moralo, cerkvenim naukom in naravnim pravom (vključno na področju družine in spolnosti).[7]

Verouk v šolah

Rode se zavzema za uvedbo verske izobrazbe v šolski pouk.[8][6] Prepoved izvajanja verouka v slovenskih šolah je označil za žalostni unikat v Evropi,[7] Slovenijo pa za ateistični otok, ki oži intelektualna obzorja slovenske mladine[8] in jo vodi v ateizem, ko vero predstavlja kot nekaj, kar je preseženo, nekoristno in celo škodljivo za človeka.[6] Preprečevanje uvedbe verouka v slovenske šole pripisuje nastrojenosti do vere in Cerkve[6] in vplivnim silam kontinuitete,[9] ki nadaljujejo staro komunistično prakso.[6]

Pedofilija v Cerkvi

Rode je problematiziranje pedofilije v RKC označil za gonjo, ki naj bi predstavljala sovražen napad na RKC z namenom diskreditacije moralne avtoritete RKC in njenega gospodarskega uničenja. Rode je pedofilijo v RKC označil za statistično nepomemben problem, saj naj bi imelo takšne avanture največ 1–2 % duhovnikov, medtem ko se v medijih to predstavlja kot vseprisoten in permanenten pojav v Katoliški cerkvi.[7]

Papež Frančišek

Rode je papeža Frančiška označil za zaznamovanega z okoljem, iz katerega prihaja, saj da so v Južni Ameriki socialne razlike in debate o teh stalnica, a da ljudje veliko govorijo in rešijo malo problemov. Frančiškova stališča o kapitalizmu in socialni pravičnosti je označil za ideološko precej leva.[10]

  • Vse je dar: spomini (avtobiografija) (2022).
  • Cerkev pred izzivom stoletij (2015) (COBISS)
  • Radost in lepota vere (2014)
  • Stati inu obstati (2001) (COBISS)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. http://press.vatican.va/content/salastampa/it/documentation/cardinali_biografie/cardinali_bio_rode_f.html
  2. Enciklopedija Slovenije, Osebnosti, Slovenika.
  3. Trst, Valvasor, Tone Rode, Katalonija, Marko Kravos, Koroška in Primorska pojeta 2017 Arhivirano 2017-12-05 na Wayback Machine., Casnik.si, pridobljeno 4. december 2017.
  4. Franc Rode prejel naslov prezbiter, Družina.si, pridobljeno 22. junij 2016.
  5. »Rode proti "sovražni ločitvi" Cerkve in države«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 C, G. »Kardinal Rode: Priča smo sistematičnemu negativnemu prikazovanju Cerkve«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  7. 7,0 7,1 7,2 »Rode: Gonja okoli pedofilije presega meje dobrega okusa«. siol.net. Pridobljeno 8. julija 2023.
  8. 8,0 8,1 »Nevedni ateistični otok v Evropi«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  9. »Rode kritično o razmerah doma«. www.24ur.com. Pridobljeno 8. julija 2023.
  10. »Rode: Papež prihaja iz okolja, kjer veliko govorijo in rešijo malo problemov«. Dnevnik. 2023. Pridobljeno 8. julija 2023.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]