Žiga Krištof Herberstein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žiga Krištof pl. Herberstein
pokojni ljubljanski škof
Portret
Sedež Ljubljana
Obdobje službovanja 1683–1701
Naslednik Franc Ferdinand grof Kuenburg
Redovi
Duhovniško posvečenje 31.7.1667
Osebni podatki
Rojstvo 13. februar 1644({{padleft:1644|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Gradec
Smrt 20. julij 1716({{padleft:1716|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (72 let)
Perugia
Vera rimskokatoliška
Catholic-hierarchy.org

Žiga Krištof pl. Herberstein je bil trinajsti ljubljanski škof, * 13. februar 1644, Gradec, † 20. julij 1716, Perugia.

Izvor in kariera[uredi | uredi kodo]

Njegova starša sta bila Ernst Friderik Herberstein iz Viltuške linije Herbersteinov, ki je bil v letih 1657−1663 deželni glavar poknežene Goriške grofije in nazadnje kancler v Spodnji Avstriji, dedni komornik in dedni točaj na Koroškem in Ana Regina baronica von Falbenhaupt. Po obiskovanju jezuitskega kolegija v Gradcu je študiral pravo na teoloških visokih šolah v Passau in Regensburgu. Kot študent na Bogoslovnem Semenišču Germanicum v Rimu, je v letih 1661-1665 študiral teologijo in pridobil leta 1668 na Rimski univerzi La Sapienzi akademsko stopnjo Doktor teologije in filozofije. Posvetitev je potekala 31. julija 1667 v Ljubljanski škofiji, kjer je bil istega leta imenovan za prošta. Od leta 1664 je bil kanonik v Škofiji Regensburg. Leta 1668 je postal prošt v Škofiji v Passau in v nadškofiji Wroclaw in v 1671 prošt v Škofiji Augsburg. Nato je prišel na Kranjsko in najprej dobil mesto kanonika v Novem mestu in potem mesto stolnega kanonika pri ljubljanskem škofu grofu Jožefu Rabatti.

Družinski grb Herbersteinov


Ljubljanski škof[uredi | uredi kodo]

Po smrti ljubljanskega škofa Jožefa Rabatte je bil Žiga Krištof pl. Herberstein 21. aprila 1683 imenovan za njegovega naslednika. Papeževi potrditvi 6. decembra 1683 je sledila škofovska posvetitev 1. maja 1684. Leta 1701 je pri gradnji ljubljanske stolnice sv. Nikolaja iz lastnega premoženja daroval 30.000 florintov za ureditev obsežne knjižnice. Istega leta je tudi odstopil s svojega položaja, in preživel zadnja leta svojega življenja v oratoriju sv. Filipa Neri v Perugii, kjer je umrl leta 1716.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovensnki biografski leksikon (SBL) (Das slowenische biografische Lexikon), Nachdruck, Nendeln / Liechtenstein 1976,
  • Thalnischer: Historia catholicae ecclesiae Labacensis (Geschichte der katholischen Kirche von Laibach), 1882,
  • Klun: Archiv für die Geschichte von Krain, III.
  • Diplomatarium Carniolicum, 1855,
  • A. Weiss: Aeneas Sylvius Piccolomini, Graz 1897,
  • Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju (Kirchliche Zustände bei den Slowenen im 15. Jahrhundert).
  • P. Hizinger: Vrsta ljubljanskih škofov (Die Reihe der Laibacher Bischöfe) in: Slovenska cerkev - časopis (Slowenische Kirche – Zeitung), 1848,
  • France M. Dolinar: Lebensbilder. In: Erwin Gatz (Hrsg.), Stephan M. Janker (Mitarb.): Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches. Band 1648–1803. Duncker & Humblot, Berlin 1990, ISBN 3-428-06763-0, S. 183 f.
  • Franz Xaver von Krones: Sigmund von Herberstein. Ein Lebensbild, mit besonderer Rücksicht auf die Beziehungen Herberstein’s zur Steiermark und seine Schriften. Verlag des Verfassers, Graz 1871. – Volltext online (PDF).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]