Franc Ferdinand grof Kuenburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Franc Ferdinand grof Kuenburg
pokojni ljubljanski škof praški nadškof
Portret
SedežLjubljana
Obdobje službovanja1701–1711
PredhodnikŽiga Krištof Herberstein
NaslednikFranz Karl Kaunitz
Redovi
Duhovniško posvečenje9.4.1689
Osebni podatki
Rojstvo5. februar 1651({{padleft:1651|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Moš
Smrt1731[1]
Praga
Verarimskokatoliška
Grb
{{{coat_of_arms_alt}}}
Geslo
Catholic-hierarchy.org

Franc Ferdinand grof Kuenburg, * 5. februar 1651, Moš pri Gorici, † 7. avgust 1731, Praga, je bil štirinajsti ljubljanski škof, diplomat in nato nadškof v Pragi.

Izvor in kariera[uredi | uredi kodo]

Njegova starša sta bila grof Johann Friedrich von Kuenburg in Joannina von Cusman(n). Franc Ferdinand je študiral teologijo in kanonično pravo v Salzburgu. Po letu 1670 je bil imenovan za kanonika v Passau in kasneje v Salzburgu, kjer je bil kasneje tudi predavatelj in svetovalec nadškofa. Dne 9. aprila 1689 je bil posvečen v duhovnika in leta 1698 je prejel proštijo Sv. Morica v Brežah na Koroškem.


Ljubljanski škof[uredi | uredi kodo]

Po odstopu ljubljanskega škofa Žiga Krištof pl. Herberstein je cesar Leopold I. Habsburški za novega škofa nominiral Franca Ferdinanda Kuenburga. Papež je imenovanje potrdil 18. julija 1701. Kot ljubljanski škof je intenzivno izvajal vizitacije po župnijah in svoja opažanja izpostavljal na konferencah z duhovniki. Na škofijski sinodi leta 1706 se je opredelil za izgradnjo duhovniških seminarjev, saj so se dotlej duhovniki izobraževali le na ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Za standardizacijo bogoslužja je za tisk priredil »Rituale Labacense ad usum Romanum accomodatum«. Na podlagi denarne daritve Johanna Jakoba Schell-a von Schellengberg, je zgradil Uršulinski samostan, ki naj bi služil izobraževanju deklet.

Njegova glavna skrb je bila izgradnji ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, ki jo je začel njegov predhodnik Žiga Krištof pl. Herberstein. Novogradnja stolnice, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Andrea Pozzo, je bila končana leta 1707.

Praški nadškof[uredi | uredi kodo]

Po smrti praškega nadškofa Johanna Jožefa pl. Breuner-ja je cesar 10. aprila 1710 za naslednika nominiral Franca Ferdinanda grofa Kuenburga. Nominacija ga je dosegla na Portugalskem, kamor je moral spremljati nadvojvodinjo Marijo Ano na poročno pot, in ker je tam ostal skoraj leto dni, je papeška potrditev prišla šele 11. maja 1711. Ustoličenje pa je bilo zaradi razsajanja epidemije kuge izvedeno šele 14. aprila 1714. V času svojega mandata v Pragi se je soočil z razširjenostjo protestantizma na Vzhodu Češke in sicer s prisilnimi ukrepi za želeno rekatolizacijo. Kuenburg je dajal poseben poudarek verski vzgoji in leta 1722 spodbudil objavo »Praškega katekizma«. V parlamentu je zahteval množenje župnij. Spodbujal je ustanavljanje verskih redov npr. leta 1719 Elizabetink. Leta 1721 je začel postopek za proglasitev za blaženega Janeza Nepomuka in leta 1729 je bila dosežena njegova kanonizacija za svetnika.

Zamenjal je tudi na Južnem Moravskem ležeče nadškofijsko gospostvo Kojetín za posestvo »Pod Březan pri Pragi«, ki ga je spremenil v poletno rezidenco praških nadškofov.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovensnki biografski leksikon (SBL) (Das slowenische biografische Lexikon), Nachdruck, Nendeln / Liechtenstein 1976,
  • Thalnischer: Historia catholicae ecclesiae Labacensis (Geschichte der katholischen Kirche von Laibach), 1882,
  • Klun: Archiv für die Geschichte von Krain, III.
  • Diplomatarium Carniolicum, 1855,
  • P. Hizinger: Vrsta ljubljanskih škofov (Die Reihe der Laibacher Bischöfe) in: Slovenska cerkev - časopis (Slowenische Kirche – Zeitung), 1848,
  • France M. Dolinar: Lebensbilder. In: Erwin Gatz (Hrsg.), Stephan M. Janker (Mitarb.): Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches. Band 1648–1803. Duncker & Humblot, Berlin 1990, ISBN 3-428-06763-0, S. 244 - 245.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. Record #13707994X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.