Breže (Koroška)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°57′0″N 14°25′0″E / 46.95000°N 14.41667°E / 46.95000; 14.41667

Breže
Friesach
Breže z gradom na Petrovi gori
Breže z gradom na Petrovi gori
Coat of arms of Friesach
Breže is located in Avstrija
Breže
Breže
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Josef Kronlechner (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 120,83 km²
Nadmorska višina 634 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 5.047 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 42 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9360
Območna številka 04268
Spletna stran www.friesach.at
Razvaline gradu na Petrovi gori

Breže (nemško Friesach) so mesto in občina v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji. To je najstarejše mesto na Koroškem in s svojimi še vedno dobro ohranjenimi srednjeveškimi zgradbami, kot so mestno obzidje in vodni jarek, dobro znano.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Breže ležijo na nadmorski višini 634 m, 45 km severno od Celovca, ob cesti CelovecJudenburg. Mesto leži na izhodu doline Metnitztals na Breškem polju, malo pred sotočjem z reko Olse, ob vznožju Petrove gore (Petersberg) in Virgiliena, ki sta del Krških Alp.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Breže so razdeljene na tri katastrske občine: Breže, St. Salvator in Zeltschach s 43 naselji (v oklepajih je število prebivalcev 31. oktobra 2011)[2]):

  • Dobritsch (12)
  • Dörfl (13)
  • Engelsdorf (396)
  • Friesach (Breže) (2.066)
  • Gaisberg (88)
  • Grafendorf (231)
  • Guldendorf (7)
  • Gundersdorf (5)
  • Gunzenberg (8)
  • Gwerz (50)
  • Harold (21)
  • Hartmannsdorf (17)
  • Hundsdorf (6)
  • Ingolsthal (122)
  • Judendorf (68)
  • Kräuping (20)
  • Leimersberg (18)
  • Mayerhofen (12)
  • Moserwinkl (23)
  • Oberdorf I (29)
  • Oberdorf II (14)
  • Olsa (461)
  • Pabenberg (45)
  • Reisenberg (24)
  • Roßbach (42)
  • Sankt Johann (129)
  • Sankt Salvator (544)
  • Sankt Stefan (87)
  • Sattelbogen (9)
  • Schratzbach (29)
  • Schwall (54)
  • Silbermann (20)
  • Staudachhof (43)
  • Stegsdorf (19)
  • Timrian (14)
  • Wagendorf (9)
  • Wels (9)
  • Wiegen (9)
  • Wiesen (11)
  • Zeltschach (181)
  • Zeltschachberg (18)
  • Zienitzen (133)
  • Zmuck (23)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Breže so imele ob popisu prebivalstva leta 2001 5462 prebivalcev, 96,2 % je avstrijskih državljanov. 89,8 % prebivalstva je rimskokatoliške vere, 2,6 % protestantov in 1,5 % muslimanov, 4,8 % prebivalcev ni vernih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najdbe srebra in železa v naselju La Tene iz rimskih časov na današnjem območju občine kažejo, da je bilo območje, ki zavzema današnje mesto, poseljeno že zgodaj. Skozi današnje mesto je tekla rimska cesta Via Julia Augusta: začela se je v Straßburgu in tekla do današnjega Dürnsteina (Wildbad Einöd) na Štajerskem približno po trasi B 317.

Poseljenost regije s Slovani v poznem 6. stoletju se kaže s številnimi imeni vasi in rek; tudi Friesach izvira iz slovanske besede Breže ('vas pri brezah'). [3] Podreditvi karantanskih Slovanov do 740 sledi zasedba Bavarcev, ki so prišli celo na prelaz Neumarkter Sattel na Koroškem. V Brežah in okolici so stale številne gospodarske pristave. Leta 860 je izročil Ludvik Nemški več posestev salzburškemu nadškofu Adalvinu, tudi dvorec pred Brežami (Hof ad Friesah), kar je najstarejša pisna omemba kraja. [4]

Nad mestom so razvaline gradu na Petrovi gori (Petersberg). V bližini gradu je romarska cerkev svetega Petra, ki je bila omenjena že leta 927.

Jugovzhodno od te pristave je grof Viljem (Savinjski) med letoma 1016 in 1028 s privilegijem kralja Konrada II. ustanovil trg, ki pa je bil 100 let pozneje, 1124–1130, opuščen.

Breže so bile na eni od glavnih trgovskih poti med Dunajem in Benetkami, ko je trgovina v srednjem veku hitro rasla, in so postale pomembno trgovsko središče. Kraj je bil veliko skladišče za italijanski promet. Tako je trg leta 1215 postal mesto. Vrhunec so Breže dosegle pod nadškofom Eberhardom II. (1200–1246) in postale drugo največje mesto v salzburški nadškofiji in najpomembnejše mesto na Koroškem. Nadškof je leta 1130 koval friesacher pfennig, denar, ki je ostal dve stoletji medregionalno plačilno sredstvo vse do vzhodne Madžarske. Srebro, ki se je uporabljalo za kovance, je bilo delno najdeno v bližnjem kraju Zeltschach (slovensko Selče/Seliče/Selišče).

Mesto je bilo po vsej verjetnosti obzidano že v 12. stoletju, sedanje ohranjeno obzidje pa je bilo postavljeno konec 13. stoletja.

Breže pa niso bile le gospodarsko, ampak tudi versko središče. Tako so si salzburški nadškofje dali zgraditi v Brežah bivališče in tukaj opravljali mnoge verske naloge. Konec 13. stoletja so mesto zaradi spopadov salzburških nadškofov s Habsburžani in Češko v nekaj desetletjih trikrat izropali in uničili zaradi požigov. 20. marca 1292 je bil zatrt upor proti cesarju Albrehtu I., ko je v mesto vdrla Albrehtova vojska in ga zažgala. Cerkev nemškega viteškega reda (svetega Blaža) iz konca 13. stoletja je bila postavljena zunaj mestnega obzidja in bila do danes večkrat prezidana. Pri delih leta 1946 so odkrili freske iz 12. in 13. stoletja.

Mesto je ostalo do leta 1803 v lasti salzburške nadškofije, vendar je izgubilo svoj pomen in v srednjem veku ni bilo več gospodarskega in kulturnega razcveta.

Odkar so bile Breže leta 1850 ustanovljene kot občina, so bile po obsegu večkrat spremenjene. Od prvotnega občinskega območja katastrskih občin Töschelsdorf (1873) in Zeltschach (1890) in Michelsdorf (1892) so občinske reforme leta 1973 do tedaj neodvisne lokalne vaške skupnosti St. Salvator, Zeltschach in Michelsdorf združile in so leta 1992 ponovno postale samostojne.

Leta 1881 je bilo v Brežah ustanovljeno Olepševalno društvo, katerega cilj je bil "urediti uničene ruševine in več ostankov v turistične namene". [5] Ob Bahnhofstrasse (Železniška ulica) je bil zgrajen pločnik, ob katerem so po vsem mestu našli rimske in judovske kamne, uredili so park s klopmi, mizami, na glavnem trgu in v bližini ruševin so postavili informacijske table. V zgodnjih 1890-ih je bil zgrajen bazen, leta 1900 so poskrbeli še za druge športne dejavnosti, zgradili teniška igrišča in prirejali kolesarske izlete. [6] To dokazuje, da so bili pomembni temelji turistične infrastrukture v Brežah urejeni že zelo zgodaj.

Koroška regionalna razstava leta 2001 pod geslom Srednjeveška prizorišča je bila osrednja tema, ki naj bi spodbudila turizem. Maja 2009 je bilo odprto gradbišče na gradu na hribu južno od mesta po zgledu gradu Guédelon v Franciji. Ta projekt naj bi pokazal, kako je bil grad zgrajen s srednjeveškimi delovnimi metodami. Leta 2011 se je organizacija projekta temeljito spremenila, stolp so statično utrdili in nadaljevali z bolj turističnim poudarkom. [7]

Gospodarstvo in infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Breže imajo mala in srednje velika podjetja, kovinskopredelovalno in tekstilno industrijo. Za širše območje je značilna množica majhnih, v turizem usmerjenih podjetij.

Friesacher strasse (Breška ulica) (B 317) teče od severa proti jugu skozi okraj in povezuje Breže s kraji na jugu in štajerskem severu z dolino Mure ter 45 km oddaljenim deželnim središčem Celovec. Druge ceste so lokalne.

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Dominikanska cerkev in samostan
Razvaline cerkve Virgilienberg
Letno gledališče v Burghofu
Cerkev v Heiligblutu

Od leta 1950 so med poletnimi prireditvami znane igre na grajskem dvorišču (Friesacher Burghofspiele).

Petersberg je mestni muzej.

Pomembnejše zgradbe:

Pomembne osebe[uredi | uredi kodo]

  • Karl von Friesach († 1260), nadškof v Šentandražu v Labotski dolini (Mariborska nadškofija)
  • Almerich Grafendorfer (* okoli 1251; † 1267), nadškof v Šentandražu v Labotski dolini
  • Gerold von Friesach († 1333), nadškof v Krki
  • Sigmund Bleibtreu, (1819–1894), igralec
  • Hubert Hauser (1856–1913), trgovec, ustanovitelj društva za izboljšanje mesta
  • Josef Bucher (* 1965), politik
  • Robert Stadlober (* 1982), igralec, glasbenik in pevec

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. ^ Statistik Austria, Registerzählung vom 31. Oktober 2011
  3. ^ Hartwagner 1977, S. 50
  4. ^ Dehio-Handbuch Kärnten, Wien 2001, S. 151
  5. ^ Förderung des Fremdenzuzuges nach Kärnten durch Vereine in: Kärntner Gemeindeblatt Nr. 14/1881, S. 212-217, hier: S. 215
  6. ^ Heidi Rogy: Tourismus in Kärnten. Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 2002, S. 175 f.
  7. ^ Renate Jernej: Der Burgbau in Friesach. Die Geschichte und das Ende einer Idee. In: Netzwerk Geschichte Österreich. Jahresschrift 2014. Jahrgang 3. Kirchham bei Vorchdorf 2014. ISBN 978-3-200-03639-0. S. 20–26.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]