Herbersteini

grb rodbine Herberstein

Herbersteini so bili plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala med 15. in 20. stoletjem. Na ozemlju današnje avstrijske zvezne dežele Štajerske so omenjani že v 12. stoletju.

Potem, ko je leta 1290 rodbina pridobila grad Herberstein, se je pričela imenovati po njem. Grad je ostal sedež rodbine več kot 700 let in je še vedno v lasti te družine. Istoimensko gospostvo je bilo eno največjih na Avstrijski Štajerski.

Leta 1537 so bili Herbersteini povzdignjeni v stan nemških državnih baronov. Leta 1644 je rod pridobil dedni naziv grofov v Avstriji, v nemške državne grofe pa so bili povzdignjeni leta 1710.

Grb baronov Herberstein iz Johann Siebmacher-jeve grbovne knjige iz 1605

Po 2. svetovni vojni so se umaknili iz ozemlja Slovenije, kjer so sicer v različnih obdobjih imeli številna posestva in gradove.

Rodbina Herberstein je med drugimi posedovala gospostva in gradove:

• grad Herberstein na Avstrijski Štajerski (1200-
• dvorec Dornava, (1587-1667),
• grad Hrastovec (1481-1802, 1909-1945),
• grad Vipava (1487-1557),
• grad Rotenturn pri Gornji Radgoni (1717-1789),
• dvorec Betnava, (1587-1667),
• dvorec Ravno polje pri Ptuju (1907-1945),
• grad Vurberk, (1619-1715, 1907-1945),
• grad Viltuš, (1587-1635),
• dvorec Turnišče, (1626-1676),
• grad Lupoglav v Istri (1411-1525), itd.

Pomembni predstavniki rodbine

• Žiga Krištof Herberstein, ljubljanski škof (1644 - 1716)
• Karel Janez grof Herberstein, ljubljanski škof (1719 - 1787)

• Siegmund Herberstein, (Sigismund oz. Žiga), diplomat (1486-1566).

Viri

• Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.

Glej tudi

• seznam plemiških rodbin na Slovenskem