Zois

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grb družine Zois pl. Edelstein

Zois (cójs), tudi Zois pl. Edelstein so kranjska plemiška in podjetniška družina italijanskega porekla, ki se je iz severne Italije v začetku 18. stoletja naselila v Ljubljani.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor družine ni povsem razjasnjen a predniki družine izhajajo iz kraja Cacodelli, Berbenno di Valtellina v pokrajini Bergamo. Začetnik rodbine na Kranjskem je Michelangelo Zois. V Ljubljani je sodeloval z Petrom Antonom Codellijem.[1] Trgovina, skorajda monopol[2] nad trgovino z železom med italijanskimi in notranjeavstrijskimi deželami je družini omogočila bogatenje. Kapital so vlagali v širitev trgovine, ki je bila njihova glavna gospodarska dejavnost in fužinarstvo.

Začeli so, med drugim tudi zaradi želje po družbenem ugledu, nakupovati nepremičnine, poleg hiš v Ljubljani tudi gospostva: več manjših v okolici Novega mesta (Grm, Zaboršt, Graben, Volavče) in več drugih ob Savi jugovzhodno od Ljubljane ter Grad Strmol. Bogastvo jim je pripomoglo k pridobitvi plemstva (1739 dedno plemstvo, 1760 baronat) in sprejetju med kranjske deželane (1752).

Kot zemljiški gospodje so bili naklonjeni gospodarskemu in socialnemu napredku, vendar ne na račun donosnosti gospostev. S fužinarstvom so posegli tudi na Štajersko in Koroško, kjer so se povezali z gospodarsko uspešno rodbino Moro. Gospodarske krize, ki so jih povzročile vojne s Francozi, zaton fužinarstva in odprava fevdalizma so jih silile k zadolževanju; 1870 so njihovi obrati prišli v last Kranjske industrijske družbe.

Podporniki znanosti in napredka[uredi | uredi kodo]

Za Micheangelom je vodstvo družine prevzel njegov sin Žiga Zois, ki se je proslavil kot razsvetljenec, vsestranski znanstvenik in mecen. V njegovem krogu (Zoisov krožek) se je srečeval vrh ljubljanskega in kranjskega izobraženstva. Ukvarjal se je s široko paleto humanističnih in naravoslovnih dejavnosti. Razsvetljenski ideali so se manifestirali predvsem v tvorbi Zoisovega kroga, ki je bil nosilec takratnih teženj po prenovi slovenskega jezika kot duše narodne identitete. Delovanje kroga je bilo usmerjeno v izobraževanje neukega ljudstva ter v splošni in gospodarski napredek slovenskih dežel. Zois se je navduševal tudi nad zoologijo, botaniko ter predvsem nad mineralogijo. Kot znanstvenik, botanik, se je proslavil tudi Žigov brat Karel Zois.

Poleg Žige Zoisa se je s kranjskim okoljem najbolj povezal njegov pranečak Anton Zois (1808-1873).

Odkar so bile 1851 ustanovljene občine pa do 1862 je bil Anton Zois župan v Predosljah. Podpiral je šolstvo, tudi šolarje, širil knjige Mohorjeve družbe (revnim jih sam plačeval), bil sploh velik podpornik revežev in domače cerkve. Od 1837 je bil član Kmetijske družbe, kmete učil umnega kmetovanja (npr. pridelovanja koruze). V Ljubljani je podpiral Narodno čitalnico (ob ustanovitvi podaril 5.000 goldinarjev) in Slovensko matico in na ustanovni seji slednje je bil 1864 soglasno izvoljen za prvega predsednika. Leta 1861 je bil izvoljen v prvi kranjski deželni zbor za poslanca v »skupini veleposestvo«, pri naslednjih volitvah 1867 pa za poslanca kmečkih občin (sodni okraji Kranj, Tržič, Škofja Loka) in 1869 mandat zaradi bolezni odložil.[3]

Večina članov rodbine te tradicije ni nadaljevala. Agrarna reforma po 1. svetovni vojni in odnosi do dela plemstva, ki ni sprejel Jugoslavije, sta Zoise skoraj popolnoma odtujila slovenskemu okolju. Preselili so se v Avstrijo, največ na Koroško, kjer živijo še sedaj. Po prvi svetovni vojni so prodali Grad Brdo, svoje zadnje posestvo na ozemlju Slovenije.

Zemljiška gospostva in posesti[uredi | uredi kodo]

Skozi zgodovino je bila večina družinske posesti organizirane v fidekomis Brdo pri Kranju, skupaj s tem pa je imela družina v posesti naslednje graščine in gospostva:[4]

Posestva osrednje, kranjske veje[uredi | uredi kodo]

Posestva štajerske veje[uredi | uredi kodo]

Rodovnik[uredi | uredi kodo]

Osnovni prikaz rodovnika osrednje veje rodbine Zois na Kranjskem. Družina Zois je bila sicer izredno številčna in prikaz zajema osebe, ki so dočakale odraslost in nekatere nosilce zemljiških gospostev.[5][6] Posestniki gospostva in družinskega fidekomisa Brdo so zapisani krepko. Numerizacija sledi omembam v literaturi. Ležeče zapisana imena pri večdelnih imenih so v literaturi pogosto uporabljana kot osebna imena.[7]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Filip
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Anton
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Janez-Krstnik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Filip, prošt v Berbenu
 
Frančišek, trgovec v Benetkah
 
Anton Katarina, por. Reba
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Bernardin, trgovec
 
 
Marija-Ana Pernecker
 
Michelangelo Zois, 1694-1777
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ivana Kappus pl. Pichlstein
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Marija Frančiška Angelika, por. Pollini
 
Michelangelo Matija, duhovnik na Svibnem
 
 
Franc Ksaver Avguštin, 1731-1808, zač. štajerske veje
 
Žiga Zois, 1747-1819
 
 
 
 
Filip-Anton-Ksaver, *1752, oficir
 
Karel Filip Evgen, 1756-1799, botanik
 
Marija Felicita Johana Nep. por. Bonazza
 
Peter Pavel Ignacij, jurist
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Franc-Mihael-Avguštin, *1760
 
Katarina Auenburg
 
Jožef Leopold, 1748-1817, zač. kranjske veje
 
Katarina Bonazza vd. Werneck
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Alojzija, por. Lehmann
 
Jožefa
 
Cecilija
 
Karel-Carletto, 1775-1836, posestnik Brda
 
Serafina Aichelburg
 
Ana, por. Gold
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Anton Zois, župan, 1808-1873
 
Mihael (Michelangelo II), 1812-1882
 
Beatrika
 
Serafina
 
Alfonz, 1820-1889
 
Berta Moro
 
Gabrijela
 
Matilda
 
Karel
 
Žiga
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Celestina
 
Egon, 1847-1919
 
Evgenija Simbschen
 
Berta por. Armstrong-Heaton
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Michelangelo III, *1874, zadnji posestnik Brda
 
Milena Treo
 
Gabrijela
 
Egon
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Michelangelo, *1903

Vidni člani družine Zois[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Zois plemeniti Edelstein, Michelangelo (1694–1777)". Slovenska biografija. 
  2. ^ "Zois plemeniti Edelstein, Michelangelo (1694–1777)". Slovenska biografija. 
  3. ^ Slovenski biografski leksikon
  4. ^ Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije. COBISS 13303041. 
  5. ^ Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije. COBISS 13303041. 
  6. ^ Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig (1905). Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. dlib.si. COBISS 548658. 
  7. ^ Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije. COBISS 13303041.