Moscon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
grb rodbine Moscon

Mosconi so bili bogata slovenska plemiškia rodbina, ki so do konca 16. stoletja ziveli na Štajarskem.

grad Pišece

V lasti so imeli:

  • posestva v rojstnem Telgatu v pokrajni Bergamo,
  • gospostvo Šrajarski turn v Leskovcu pri Krškem
  • zastavno pravico nad gospostvom Laško
  • patronat na Valvasorjevem špitalom v Laškem

Svoje premoženje so tudi povečevali:

  • gospostvo Laško (1620-65)
  • grad in trg Polanina pri Sevnici (1588-1795)
  • grad Sevnico - imeli so v fevdu od salzburškega nadškova (od 1595)

Na začetku 17.stoletja so od salzburških škofov kupili grad Pišece pri Bizeljskem na Štajarskem, ki je stal na vrhu griča pod Orlico. Leta 1661 so se podložni kmetje vprli in so zažgali velik grajski stolp in umorili graščaka in njegovo ženo. Grad in posest Pišece ni bilo možno prodati lahko so ga dedovali samo plemiči iz rodbine Moscon.

ANTON ALBERT MOSCON[uredi | uredi kodo]

Rdil se je 18. marca 1727. v Gradcu.

Bil je znan pomolog. Nasledil je veliko drevesnico s šolo v Gradcu.

Pozneje je v gradu Pišece ustanovil šolo ter sam plačeval učitelje.

Umrl je 16. januarja 1822. v Gradcu.

ZADNJI MOŠKI POTOMEC[uredi | uredi kodo]

ALFRED MOSCON (Zadnji grof Moscon)[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 30. aprila 1839. v Trstu.

Večino življenja je preživel na gradu Pišece.

V življenju se je posvetil politiki. Bil je štajarski deželni in državni poslanec.

Zavzemal se je za:

  • gospodarske potrebe Brežiškega okraja,
  • obnovo vinogradov ki jih je uničila trtna uš,
  • cestne povezave,
  • regulacijske zadeve.

Bil je tudi župan pišec in načelnik okraja.

Zadnji moški potomec (Alfred Moscon)

Umrl pa je 15. januarja 1927. v Pišecah.

VIRI[uredi | uredi kodo]