Ostrovrharji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ostrovrharji
von Scherffenberg
Coat of arms of Schärfenberg family.svg
Grofovski grb Ostrovrharjev
Današnje območjeSlovenija Slovenija
Avstrija Avstrija
Mesto izvoraKrain historical Coat of Arms.png Vojvodina Kranjska
Ustanovljeno10. stoletje
Nazivi-gospodje/baroni
-grofje
PosestvaWappen Herzogtum Steiermark.png Štajerska
Krain historical Coat of Arms.png Kranjska
Mlajše vejeGallenberg-grb.jpg Gallenbergi[1]

Ostrovrharji (nemško Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg) so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu. Izvirala naj bi iz okolice današnjih Radeč.[2]

Pripadali so spodnjeavstrijskemu zemljiškemu plemstvu.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor[uredi | uredi kodo]

Družina Ostrovrharjev je bila ena izmed 16 apostolskih rodbin, ki naj bi se na avstrijskem ozemlju nahajala že v času Babenberžanov.[4] Predniki naj bi bili Askvinci, kar jih poveže s Hemo Krško in Celjskimi grofi.

Vzpon[uredi | uredi kodo]

Arnulf Ostrovrhar je okoli leta 928 kot mejni stražar Svetega rimskega cesarstva na območju Slovenske marke zgradil trdnjavo na koničasti (ostri) gori in se zato imenoval Scharfenberg (Ostra gora).[4] Družina je kmalu dobila v last posestva Marburg, Montpreis, Hohenwang, Krottenhofen, Siegerstorf, Magna, Spielberg, Stattenberg, Kindberg in Tüffer, Pöllinghof, Reiffenstein, Gusterheim, Oeffenburg.[4]

Oplemenitenje, poroke in izumrtje moške linije[uredi | uredi kodo]

Grobnica Ostrovrharjev (Avstrijska Štajerska)

Henrik Ostrovrhar je v 11. stoletju prejel od cesarja henrika III. grofovski naziv, uporabljal pa ga je le leta 1688 umrli Friderik Sigismund.[4] Ostrovrharji so bili v zakonskem sorodu s plemiškimi družinami Auersperg, Starhemberg, Losenstein, Hohenburg, Lamberg, Stubenberg, Polheim, Katzianer, Teuffenbach, Leiningen, Trauttmansdorff, Königsegg in Rogendorf.[4]  Rodbina je v 18. stoletju še vedno obstajala v dveh linijah, starejša linija v Spielbergu in mlajša linija v Hohenwangu in Krottenhofnu, čeprav je moška linija takrat že izginila.[4]

Grb[uredi | uredi kodo]

Grbopis: Na modrem polju zlata obrobljena krona z velikim listom na sredini in dvema manjšima na vsaki strani ob katerih je na vsaki strani po en biser. Čelada z modro-zlatim ogrinjalom nosi krono na katere vsak list je pritrjeno pavje perje.[4]

V slovenski literaturi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Dr. Josip Gruden (1910). Zgodovina slovenskega naroda  – prek Wikivir.
  2. Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
  3. Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 »ALO docView - 29 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1875)«.