Ostrovrharji
| Ostrovrharji von Scherffenberg | |
|---|---|
 Grofovski grb Ostrovrharjev | |
| Današnje območje |  Slovenija  Avstrija |
| Mesto izvora |  Vojvodina Kranjska |
| Ustanovljeno | 10. stoletje |
| Nazivi | -gospodje/baroni -grofje |
| Posestva |  Štajerska Kranjska |
| Mlajše veje |  Gallenbergi[1] |
Ostrovrharji (nemško Schärffenberg, Scherffenberg, Scharfenberg) so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu. Izvirala naj bi iz okolice današnjih Radeč.[2]
Pripadali so spodnjeavstrijskemu zemljiškemu plemstvu.[3]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Izvor[uredi | uredi kodo]
Družina Ostrovrharjev je bila ena izmed 16 apostolskih rodbin, ki naj bi se na avstrijskem ozemlju nahajala že v času Babenberžanov.[4] Predniki naj bi bili Askvinci, kar jih poveže s Hemo Krško in Celjskimi grofi.
Vzpon[uredi | uredi kodo]
Arnulf Ostrovrhar je okoli leta 928 kot mejni stražar Svetega rimskega cesarstva na območju Slovenske marke zgradil trdnjavo na koničasti (ostri) gori in se zato imenoval Scharfenberg (Ostra gora).[4] Družina je kmalu dobila v last posestva Marburg, Montpreis, Hohenwang, Krottenhofen, Siegerstorf, Magna, Spielberg, Stattenberg, Kindberg in Tüffer, Pöllinghof, Reiffenstein, Gusterheim, Oeffenburg.[4]
Oplemenitenje, poroke in izumrtje moške linije[uredi | uredi kodo]
Henrik Ostrovrhar je v 11. stoletju prejel od cesarja henrika III. grofovski naziv, uporabljal pa ga je le leta 1688 umrli Friderik Sigismund.[4] Ostrovrharji so bili v zakonskem sorodu s plemiškimi družinami Auersperg, Starhemberg, Losenstein, Hohenburg, Lamberg, Stubenberg, Polheim, Katzianer, Teuffenbach, Leiningen, Trauttmansdorff, Königsegg in Rogendorf.[4] Rodbina je v 18. stoletju še vedno obstajala v dveh linijah, starejša linija v Spielbergu in mlajša linija v Hohenwangu in Krottenhofnu, čeprav je moška linija takrat že izginila.[4]
Grb[uredi | uredi kodo]
Grbopis: Na modrem polju zlata obrobljena krona z velikim listom na sredini in dvema manjšima na vsaki strani ob katerih je na vsaki strani po en biser. Šlem z modro-zlatim ogrinjalom nosi krono na katere vsak list je pritrjeno pavje perje.[4]
V slovenski literaturi[uredi | uredi kodo]
- Turjaška Rozamunda (1831), France Prešeren
- Viljem Ostrovrhar (1894), Anton Medved
- Rozamunda (1912), neznani avtor
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Dr. Josip Gruden (1910). – prek Wikivir.
- ↑ Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
- ↑ Großes und allgemeines Wappenbuch. Bauer & Raspe.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 »ALO docView - 29 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich (1875)«.
Plemiške rodbine na Slovenskem | ||
|---|---|---|
| Vladarji (cesarji in kralji) |  | |
| Vojvode | ||
| Knezi | ||
| Grofje |
| |
| Baroni | ||
| Vitezi | ||
| Gospodje | ||
| Nedefinirano | ||
