Pojdi na vsebino

Rodbina Berke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rodbina Berke
Grb družine Berke - Berke Ambrus 1609. XII. 10. (Mathias II, Bratislava).
Plemiški predikatde Nagy-Barkócz / von Nagy-Barkócz / veliko-bakovski
Država Madžarska
Sveto rimsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo<
Avstro-Ogrska
Današnje območjeMadžarska Madžarska
Ustanovljeno15. stoletje
Razpad21.stoletje

Rodbina Berke je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Družina je pripadnica starega madžarskega plemstva, saj se nek Peter de Berke omenja že leta 1417, Berke Jakob pa leta 1427. Oba sta bila homo regius oz. kraljeva spremljevalca (madž. kiraly ember) za časa kralja Sigismunda. Naselje Berkovci (Madžarsko: Berkehaza - kar pomeni hiša oz. naselje Berkejev) se v listinah omenja že leta 1499, čeprav Adam Luthar in Janos Fliszar v knjižici Prekmurja znameniti evangeličanski možje (1926) trdita, da naj bi na območje Prekmurja prišli v času preganjanja vere (protireformacije). Plemiški status jim je potrdil Matija I., sveti rimski cesar oz. kot Matija II. madžarski kralj leta 1609 (listina je bila izdana 10. decembra v Bratislavi). Poleg Berke Ambrozija je z isto listino bilo potrjeno starejše plemstvo njegovima sorodnikoma Szelezen (Železen) Gregorju in Štefanu. Bili so lastniki posestev v Moravcih, posestev v Sebeborcih in Sebeborskega marofa. Nato so se nastanili na svojem posestvu v Tešanovcih. Berke Peter je leta 1690 od cesarja Leopolda I. prejel v dar gospostvo Bakovci, s čimer je pridobil pravico do uporabe predikata de Nagy-Barkócz (veliko-bakovski). Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je Suzana pl. Berke roj. pl. Keresztury de Petrikeresztur, vdova po Petru pl. Berke, leta 1740 samostanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov.

Družina Berke je v 19. stoletju v veliki meri vodila politično in versko življenje Prekmurja. Prvi pomembnejši predstavnik na začetku 19. stoletja je bil Ferenc Xaver Berke, evangeličanski duhovnik in senior, pisatelj ter sodnik županijske table v Železni županiji.

Drugi pomembnejši član družine je bil njegov nečak Ivan Berke, slovenski pisatelj in evangeličanski duhovnik v Križevcih ter dolgoletni senior. Rojen je bil leta 1814 in kar 72 let služboval v svoji fari vse do svoje smrti leta 1908. Imel je odločilno besedo pri šolskih zadevah in bil celo nekaj let predsednik odbora za šolstvo. Njegov oče Jozsef Berke, prav tako križevski duhovnik ter brat puconskega duhovnika Ferenca Berkeja je bil poslanec v madžarskem parlamentu. Znan predstavnik druge veje družine, ki je imela posesti v Medžimurju je bil Peter Berke, Legradski župnik, ter pisec znane kajkavske knjige Kinch oszebuni.

Brat Ivana Berkeja, Jozsef Berke je bil priznan odvetnik v Murski Soboti, vladni poverjenik, ter trikratni poslanec v madžarskem parlamentu. Skupaj s svojim sinom Mihaelom Berkejem, Gezo Pinterjem in premožnim lastnikom Korone (kasnejšega hotela Dobray - današnje Zvezde) Mostom je ustanovil prvo banko v Murski Soboti: Mursko-soboško hranilnico. Njen delničar je bil tudi grof Szapary. Kasneje so, da bi pomirili strasti, ki so nastale med člani obeh družin (Berke in Most), saj nekateri člani družin niso prišli do pozicij v tej banki, ustanovili Hranilnico južnega dela Železne Županije.

Prekmurska veja rodbine je izumrla v 20. stoletju, po moški liniji z Ladislavom Berkejem, ki je padel kot vojak Wehrmachta v Litvi na prvi dan operacije Barbarossa 22. junija 1941, po ženski liniji pa leta 2015 z Ladislavovo sestro Heleno Berke iz Eisenstadta (Avstrija). Poslednji predstavnica rodbine, ki je ostala v Prekmurju je bila leta 1936 preminula Irena Berke, soprogo soboškega evangeličanskega seniorja Števan Kovatša.

Vidnejši predstavniki rodbine

[uredi | uredi kodo]

Družinsko drevo

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Düševni list: Prekmurja szvetszki evang. znameniti mozje: Berketova familia, 20. Maj 1926, Murska Sobota
  • Andrej Pavlič, Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota, Zbornik Soboškega muzeja, 2008
  • Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999