Rodbina Berke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodbina Berke
BerkeWappen.png
Grb družine Berke - Berke Ambrus 1609. XII. 10. (Mathias II, Bratislava).
Priimek: Berke
Plemiški predikat: de Nagy-Barkócz / von Nagy-Barkócz / veliko-bakovski
Področje: Coat of arms of Hungary.svg Madžarska
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo<
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Država danes: Zastava Madžarske Madžarska
Izvor: Coat of arms of Hungary.svg Madžarska
Obdobje obstoja: 17. - 20. stoletje
Najpomembnejši predstavnik: Peter pl. Berke

Jožef pl. Berke

Ferenc Xaver pl. Berke

Janos pl. Berke

Balaz pl. Berke

Rodbina Berke, je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Družina je pripadnica starega madžarskega plemstva, saj se nek Peter de Berke omenja že leta 1417, Berke Jakab pa leta 1427. Oba sta bila homo regius oz. kraljeva spremljevalca (madž. kiraly ember). Naselje Berkovci (Madžarsko: Berkehaza - kar pomeni hiša oz. naselje Berkejev) se v listinah omenja že leta 1499, čeprav Adam Luthar in Janos Fliszar v knjižici Prekmurja znameniti evangeličanski možje (1926) trdita, da naj bi na območje Prekmurja prišli v času preganjanja vere (protireformacije). Plemiški status jim je potrdil Matija I, sveti rimski cesar oz. kot Matija II. madžarski kralj leta 1609 (listina je bila izdana 10. decembra v Bratislavi). Poleg Berke Ambrozija je z isto listino bilo potrjeno starejše plemstvo njegovima sorodnikoma Szelezen (Železen) Gregorju in Štefanu. Bili so lastniki posestev v Moravcih, posestev v Sebeborcih in Sebeborskega marofa. Nato so se nastanili na svojem posestvu v Tešanovcih. Berke Peter je leta 1690 od cesarja Leopolda I. prejel v dar gospostvo Bakovci, s čimer je pridobil pravico do uporabe predikata de Nagy-Barkócz (veliko-bakovski). Prekmurska veja rodbine je izumrla v 20. stoletju, po moški liniji z Ladislavom von Berke-jem, ki je padel kot vojak Wehrmachta v Litvi leta 1941, po ženski liniji pa leta 2015 z Heleno Berke iz Eisenstadta (Avstrija). Poslednji predstavnica rodbine, ki je ostala v Prekmurju je bila leta 1936 preminula Irena Berke, soprogo soboškega evangeličanskega seniorja Števan Kovatša.

Družina Berke je v 19. stoletju v veliki meri vodila politično in versko življenje Prekmurja. Prvi pomembnejši predstavnik na zacetku 19. stoletja je bil Ferenc Berke (Ferenc Xaver Berke), evangeličanski duhovnik in senior, pisatelj ter sodnik županijske table v Železni županiji.

Drugi pomembnejši član družine je bil njegov nečak Ivan Berke, slovenski pisatelj in evangeličanski duhovnik v Križevcih ter dolgoletni senior. Rojen je bil leta 1814 in kar 72 let služboval v svoji fari vse do svoje smrti leta 1908. Imel je odločilno besedo pri šolskih zadevah in bil celo nekaj let predsedik odbora za šolstvo. Njegov oče Jozsef Berke, prav tako križevski duhovnik ter brat puconskega duhovnika Ferenca Berkeja je bil poslanec v madržarskem parlamentu. Znan predstavnik druge veje družine, ki je imela posesti v Medžimurju je bil Peter Berke, Legradski župnik, ter pisec znane kajkavske knjige Kinch oszebuni.

Brat Ivana Berkeja, Jozsef Berke je bil priznan odvetnik v Murski Soboti, vladni poverjenik, ter trikratni poslanec v madžarskem parlamentu. Skupaj s svojim sinom Mihaly Berkejem, Gezo Pinterjem in premožnim lastnikom Korone (kasnejšega hotela Dobray - današnje Zvezde) Mostom je ustanovil prvo banko v Murski Soboti: Mursko-soboško hranilnico. Njen delničar je bil tudi grof Szapary. Kasneje so, da bi pomirili strasti, ki so nastale med člani obeh družin (Berke in Most), saj nekateri člani družin niso prišli do pozicij v tej banki, ustanovili Hranilnico južnega dela Železne Županije.

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
Istvan pl. Berke 1733
 
 
 
Helena pl. Lutar
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
György 1754
 
 
Jozsef 1754
 
 
Istvan 1754
 
 
Janos *1733 Puconci
 
 
 
Judita pl. Novak
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1.) Ana pl. Pozsgai 2.) Ana pl. Bachich
 
Ferenc † 1841 Puconci ev. duhovnik in senior
 
 
 
 
 
Jozsef * 1772 Tešanovci † 1836 Križevci ev. duhovnik
 
 
 
Terezia pl. Szabo
 
 
 
Peter
 
 
Zsuzsanna
 
 
 
Janos Terplan upravnik posesti barona Sallerja
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Janos * 1814 † 1908 ev. duhovnik in senior
 
 
 
Roza pl. Fink
 
 
 
 
 
Jozsef * 1817 † 1893 odvetnik in ogrski poslanec
 
 
 
Juliana pl. Raffay
 
 
Peter
 
 
 
Sandor Terplan * 1816 †1858 ev. duhovnik in pisatelj
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
9 otrok
 
 
 
 
 
Marta Pinter
 
 
 
Mihaly * 1843 † 1895 veleposestnik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Gyözö *1869 † 1899
 
Istvan Kovats * 1866 † 1945 ev. duhovnik in senior
 
 
 
Irena * 1871 † 1936
 
Sandor Junkucz cs. kr. okrajni živinozdravnik
 
Marta
 
Ignac pl. Hodaszy veleposestnik
 
Vilhemina
 
 
Miklos *1891 †1945 Eisenstadt
 
 
 
Maria pl. Holle *1895 †1980 Eisenstadt
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Helena Kovats * 1895
 
 
Karel Kovats * 1900 † 1983 ev. duhovnik in senior
 
Frida Fichtmüller * 1908 †1996
 
 
 
Ana Kovats * 1906 †1992
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ladislav "†1941 Litva
 
 
 
Helena *1922 † 2015 Eisenstadt
 

Galerija[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Düševni list: Prekmurja szvetszki evang. znameniti mozje: Berketova familia, 20. Maj 1926, Murska Sobota
  • Andrej Pavlič, Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota, Zbornik Soboškega muzeja, 2008
  • Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999