Moravske Toplice
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Moravske Toplice | |
|---|---|
 | |
  Moravske Toplice Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°41′33.85″N 16°13′41.33″E / 46.6927361°N 16.2281472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 8,61 km2 |
| Nadm. višina | 203,4 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 908 |
| • Gostota | 110 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9226 Moravske Toplice |
| Zemljevidi | |
Moravske Toplice (madžarsko Alsómarác, nekoč Moravci) so naselje, središče občine Moravske Toplice. Naselje leži 7 km od Murske Sobote na nadmorski višini 203 m.
Moravske Toplice so znane predvsem po najdišču termalne vode, okoli katerega se je razvilo zdravilišče Terme 3000. Tudi sicer je turizem pomembna panoga v kraju, tu stoji precej hotelov in apartmajev (hotel Livada Prestige, hotel Vivat, apartmaji Vivat, hotel Ajda,...). V kraju stoji evangeličanska cerkev. Nedaleč stran je vas Filovci z muzejem na prostem - lončarsko vasjo.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje je bilo že zgodaj pomembno kmetijsko središče, saj so se prebivalci tradicionalno ukvarjali s pridelavo koruze in pšenice, glavna živina pa je bilo govedo.[2]
Leta 1587 so naselje opustošili Turki, kar je močno prizadelo lokalno prebivalstvo. V 17. stoletju se je na območju po zaslugi protestantskih graščakov uveljavil protestantizem, ki je kasneje nekoliko upadel, ko so graščaki konec stoletja prestopili v katolicizem. Kljub temu je grof Bathyány, lastnik gradu v Moravcih, ostal edini versko toleranten graščak v Prekmurju.[3]
Po podatkih iz leta 1931 je od leta 1893 v vasi delovala protestantska župnija, ki je pokrivala severovzhodni del Goričkega.[3] Sedež fare je bil od leta 1899 v dvorcu fevdalca Ernesta, ki so ga kasneje odkupili in leta 1960 porušili. Med obema svetovnima vojnama so pričeli graditi protestantsko cerkev, ki je bila dokončana šele leta 1962[2]
Po podatkih Krajevnega leksikona Slovenije (1980) so v naselju delovali trgovina, skladišče KIK Pomurka in dve gostilni. Razvita obrt je vključevala avtokleparstvo, avtoličarstvo, frizerstvo, krojaštvo, mizarstvo in zidarstvo. Prebivalci so se preživljali predvsem s kmetijstvom, turizmom in zaposlitvijo v Murski Soboti.[2]
Razvoj Toplic
[uredi | uredi kodo]Prva vrtina na območju Murske depresije, namenjena pridobivanju termalne vode, je bila izvrtana leta 1913 v Vučkovcih. Po drugi svetovni vojni je podjetje Nafta Lendava izvedlo več raziskovalnih vrtin, vendar niso vse prinesle industrijsko uporabnih količin ogljikovodikov. Te so bile zaprte s cementnimi čepi, zaporne naprave pa odstranjene z ustja vrtin.[2]
Za začetek Moravskih Toplic šteje leto 1960, ko so v močvirnem predelu Bereka izvrtali vrtino do globine 1417 metrov. Že prvo nastreljevanje, načrtovano za pridobivanje nafte na globini 1175–1179 metrov, je povzročilo prelivanje vroče, močno plinizirane vode. Ob poglabljanju vrtine do 1184 metrov je prišlo do erupcije termalne vode s temperaturo 65 °C. Iz vrtine je izhajal CO₂, ki ni gorel, prvi pretok vode je znašal 4,3 m³ na uro, kasneje 7,3 m³ na uro, kar je omogočilo razvoj zdraviliške dejavnosti.[2]
Podjetje Nafta je sprva nasprotovalo uporabi vode, saj so se bali, da bi črpanje zmanjšalo energijo naftnega polja v peščenjakih Petišovec. Kljub temu so se lokalni prebivalci, Moravčarji, odločili za samostojno uporabo vode: skrivaj so odpirali ventile in se kopali v jašku, kjer je bila nameščena zaporna naprava. S pomočjo prebivalcev so izčistili izplačni bazen, postavili lesene kopalne hišice s kadmi in sanitarijami ter uredili prostor za obiskovalce, kar je bistveno pripomoglo k razvoju zdravilišča.[2]
Ker krajevna skupnost ni mogla obvladovati naraščajočega števila obiskovalcev, je leta 1963 Toplice prevzelo gostinsko podjetje Zvezda iz Murske Sobote. Na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za balneologijo v Rogaški Slatini je bila 5. septembra 1964 voda iz vrtine MT-1 uradno priznana kot naravno zdravilno sredstvo, še posebej koristno pri revmatizmu in ginekoloških težavah.[2]
V nekaj letih so se Moravske Toplice uvrstile med vodilna slovenska zdravilišča. Do leta 1974 so gostom ponujali tri bazene s termalno vodo, bazen z mrzlo vodo na prostem, pokrit termalni bazen, 20 kopalnih kad in prostor za fizioterapevtsko nego. Na voljo je bilo 216 ležišč v bungalovih in 240 pri zasebnikih. Leta 1975 je število kopalcev preseglo 230.000, največ iz Avstrije (Štajerska).[2]
Leta 1983 je bilo ime naselja uradno spremenjeno iz Moravci v Moravske Toplice, da bi odražalo pomen termalne vode in razvoj topliške dejavnosti.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 678 prebivalcev, 158 hiš, 134 posestnikov ter enega najemnika. Večina prebivalcev je bila evangeličanske veroizpovedi.[3] Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 546, v vasi je bilo 148 hiš, 148 gospodinjstev in 482 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Moravskih Toplicah živelo 541 prebivalcev, bilo je 143 hiš, 147 gospodinjstev ter 432 kmetov.[2]
V zadnjih desetletjih naselje doživlja hitro rast števila prebivalcev ter razvoj ter razvoj različnih dejavnosti, povezanih z zdraviliškim turizmom.
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 538 | 692 | 710 | 758 | 725 | 646[9] | 617 | 597 | 546 | 541 | 622 | 666 | 719 | 735 | 860 |
Prireditve
[uredi | uredi kodo]
- Balonarjenje leta 2004, 1999, 2001.
- Poleti so organizirane tudi različne glasbene prireditve.
- Pustno rajanje vsako leto pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah ali pri trgovini Mercator tudi v Moravskih Toplicah. Vsak poletni mesec pa je prireditev hoje z baklami.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 307-308.
- 1 2 3 4 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 463.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
- ↑ V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 je navedeno, da je bilo leta 1931 678 prebivalcev, medtem ko v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1980 ta številka znaša 646 prebivalcev.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Apartmaji Brunarica Moravske Toplice
- Turistično informacijski center Moravske Toplice
- Pokopališče Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine.
