Kančevci
Kančevci | |
|---|---|
 Cerkev sv. Benedikta v vasi | |
  Kančevci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°45′21.42″N 16°14′21.85″E / 46.7559500°N 16.2394028°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 4,1 km2 |
| Nadm. višina | 331,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 49 |
| • Gostota | 12 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9206 Križevci |
| Zemljevidi | |
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas ob cesti Martjanci–Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice na Goričkem.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselje Kančevci ima dolgo zgodovino, ki sega v srednji vek. V vasi so že zgodaj imeli svoj sedež benediktinci, ki so v 14. stoletju kolonizirali okoliško pokrajino.[2] V času reformacije se je v kraju uveljavil protestantizem; leta 1627 je bila v Kančevcih ustanovljena evangeličanska župnija, ki je obstajala do konca 17. stoletja, ko je vojaški oddelek obvladal oborožene luteranske kmete in cerkev vrnil v katoliške roke.[3]
Župnijska cerkev sv. Benedikta, osrednja verska stavba v naselju, se posredno omenja že leta 1208. Stavbo so temeljito predelali leta 1896, pri čemer je izgubila večino srednjeveške podobe. Župnija je bila ustanovljena leta 1208 in ponovno obnovljena leta 1733.[2] V sklopu cerkve danes deluje tudi Dom duhovnosti Kančevci, ki ga vodijo bratje kapucini.
Od 1763 do 1804 je v kraju poučeval prvi prekmurski katoliški pisatelj, župnik in dekan Slovenske okrogline Mikloš Küzmič, v zasebni hiši.[2]
Prvo šolsko leseno poslopje so postavili leta 1840, ga leta 1865 prekrili z opeko, novo šolsko stavbo pa so zgradili leta 1910. Pouk so ukinili leta 1962.[2]
Leta 1931 je župnija Kančevci (tedaj v dekaniji Murska Sobota in lavantinski škofiji) štela 903 duše. Čeprav je od konca 17. stoletja v Kančevcih ponovno prisotna katoliška župnija, so katoličani v vasi in okolici še vedno v veliki manjšini.[3]
Leta 1951 so v naselju zgradili gasilski dom, ki je postal pomembno središče krajevnega življenja.[2]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 230 prebivalcev in 56 hiš. Po veliki večini evangeličansko prebivalstvo.[3]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 169, v vasi je bilo 46 hiš, 46 gospodinjstev in 158 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Kančevcih živelo 133 prebivalcev, bilo je 40 hiš, 40 gospodinjstev ter 117 kmetov.[2]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 228 | 223 | 255 | 278 | 258 | 230 | 202 | 186 | 169 | 133 | 111 | 80 | 55 | 60 | 52 |
Znani Kančevčani
[uredi | uredi kodo]- Jožef Borovnjak, nabožni pisatelj in narodni buditelj v Prekmurju.[3]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 3 4 5 6 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 298.
- 1 2 3 4 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 456.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
