Cerkev sv. Benedikta, Kančevci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Benedikta
Cerkev svetega Benedikta v Kančevcih
Cerkev svetega Benedikta v Kančevcih
Cerkev sv. Benedikta is located in Slovenija
Cerkev sv. Benedikta
Cerkev sv. Benedikta
46°45′4″N 16°13′59″E / 46.75111°N 16.23306°E / 46.75111; 16.23306Koordinati: 46°45′4″N 16°13′59″E / 46.75111°N 16.23306°E / 46.75111; 16.23306
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Benedikt
Zgodovina
StatusŽupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Uprava
ŽupnijaKančevci
DekanijaMurska Sobota
ŠkofijaMurska Sobota
MetropolijaMaribor
Kančevci - Cerkev sv. Benedikta
LegaKančevci
Občina Moravske Toplice
RKD št.3056 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP29. marec 1991

Cerkev sv. Benedikta stoji v kraju Kančevci, občina Moravske Toplice. Spada v župnijo Kančevci.

Župnija[uredi | uredi kodo]

V župnijo sv. Benedikta spadajo naslednje goričke vasi: Kančevci, Andrejci, Berkovci, Bokrači, Čikečka vas, Domanjševci, Fokovci, Ivanjševci, Ivanovci, Košarovci, Krnci, Kukeč, Kuštanovci, Lončarovci, Panovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Središče in Vučja Gomila (del). Kančevska katoliška župnija se razprostira na območju, kjer je večina prebivalcev evangeličanov, nekaj pa jih je helvetske veroizpovedi (kalvinci). V kančevski župniji je zgledno versko sožitje. V Andrejcih v kapeli imajo vsakoletna ekumenska srečanja. Župnija sv. Benedikta Kančevci ima podružnični cerkvi v Selu, v Domanjševcih je božja služba ob večjih praznikih, v Prosenjakovcih pa je nova katoliška kapela, kamor prihaja duhovnik maševat občasno.

Zgodovina cerkve[uredi | uredi kodo]

Leta 1208 se prvič omenja »benedička« ( kančevska ) cerkev. Ogrski kralj Andrej II. podeljuje grofu Nikolaju iz Železnega in njegovim dedičem zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za kralja, zemljišče Lindwo (Gornjo Lendavo). V tej listini je omenjena tudi cerkev sv. Benedikta. Predvideva se, da je bila pri Bedeniku (zaselek Kančevec) tudi benediktinska opatija. Benedička ( kančevska ) župnija ni bila vedno enako velika. Cerkvi v Domanjševcih in Selu sta (bili) tako stari, da se ta dva kraja že pred reformacijo omenjata kot samostojni župniji.

Leta 1698 je v vizitaciji zapisano: »Ker zemljiška gospoda pri Nedeli ( Gornji Petrovci ) in Benediktu ni prestopila v katoliško cerkev, ampak se je držala augsburške veroizpovedi, zato so v tej veri ostali tudi njihovi podložniki«. Cerkev je postala spet katoliška 1732. leta.

Kančevska cerkev v 17. in 18. stoletju[uredi | uredi kodo]

Leta 1698 je, bedenička cerkev pozidana od nekdanjih katoličanov, vendar to ni cerkev, ki se omenja leta 1208. Današnja bedeniška cerkev je bila leta 1896 temeljito prenovljena na podlagi stare cerkve. Morda je sedanja cerkev že tretja na tem mestu. Vizitacijski zapisnik iz leta 1778 opisuje kančevsko (po domače: bedeniško) cerkev takole: »Cerkev je podolgovata in četverokotna, pozidana iz kamna in opeke, krita s hrastovimi skodlami. Je v dobrem stanju in blagos­lovljena v čast sv. opatu Benediktu. Slovesnost proščenja je vedno na benediktovo na stroške župljanov in cerkve. Zvonik je znova pozidan, krit je s pločevino. V njem sta dva zvona«.

Medtem ko imajo poslej v Kančevcih ustrezne prostore za sedež župnije in bivanje duhovnika, bo zdaj poskrbljeno še za temeljito obnovo župnijske cerkve. Orgle, so obnovili leta 1993.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cerkev, ki se v virih omenja že leta 1208, je enoladijska, z na vzhodu poligonalno zaključenim nižjim prezbiterijem. 1898 so jo neoromansko predelali.

Cerkev stoji v neposredni bližini Doma duhovnosti Kančevci.

Župniki in kaplani[uredi | uredi kodo]

Luteransko obdobje:

Katoliško obdobje:

Župniki[uredi | uredi kodo]

Kaplani[uredi | uredi kodo]

Drugi[uredi | uredi kodo]

Dušni pastirji iz župnije[uredi | uredi kodo]

Grob Petra Kodele na Gornjem Seniku. Kodela se je rodil v Ivanovcih.
  • Adam Ivanoci (* Ivanovci 1756; † Beltinci 1824), bil je vzgojitel Jožefa Košiča.
  • Matjaž (Kodila) Ivanoci (* Ivanovci, 1781; † Števanovci, 1810)
  • Janoš Terplan (* Ivanovci, 1790; † Martjanci, 1836)
  • Pavel (Kodila) Ivanoci (* Ivanovci, 1795; † Beltinci, 1841) brat Matjaša Ivanocija
  • Jožef Borovnjak
  • Peter Kodela (* Kančevci, 1839; † Gornji Senik, 1894) na Gornjem Seniku bil je Košičev zanamec
  • Jožef (Kodela) Ivanoci (* Ivanovci, 1842; Radgona, 1903)
  • Peter Kolar
  • Franc Ivanoci

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3056". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Sobočan Štefan: Moja župnija (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]