Jožef Košič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jožef Košič
Rojstvo 9. oktober 1788({{padleft:1788|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Slovenija
Smrt 26. december 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (79 let)
Gornji Senik
Državljanstvo Flag of Hungary (1848-1849, 1867-1869).svg Ogrska
Poklic pesnik, antropolog, avtor, duhovnik, pisatelj

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Košičev grob na seniškem pokopališču.
Spominska tabla

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Njegov oče, Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev. V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na gimnazijo je hodil v Kőszegu in Sombotelu. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, Turnišču, Rogašovcih in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v Dolnjem Seniku. Umrl je na Gornjem Seniku v 80. letu starosti.

Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28). Najprej jo je objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”) na Dunaju leta 1824, leta pa je János Csaplovics spis ponatisnil pod pravim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti). Leta 1829 ga je objavil v nemškem prevodu. Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov. V slovenščino je prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja. Bil je prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora, deloma pa je uporabljal tudi lastne neologizme.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri in dodatna literatura[uredi | uredi kodo]

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.
  • Košič in njegov čas: Zbornik razprav o Jožefu Košiču, Budimpešta, 1994. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]