Aleksander Terplan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aleksander Terplan
Portret
Rojstvo 1. maj 1816({{padleft:1816|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Ivanovci
Smrt 18. marec 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (41 let)
Puconci
Državljanstvo Flag of the Habsburg Monarchy.svg Kraljevina Ogrska[d]
Poklic duhovnik, prevajalec
Terplanov grob z madžarskim napisom, v puconskem pokopališču.

Aleksander Terplan (madžarsko Terplán Sándor, staroprekmursko Šandor Terplan), madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj, * 1. maj 1816, Ivanovci, † 18. marec 1858, Puconci.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Njegov oče Ivan Terplan je bil vinski trgovec, ter upravnik posestva barona Sallerja v Ivanovcih, mati Žužana (Suzana) Berke je bila plemiškega rodu iz znane prekmurske plemiške rodbine Berke in teta pisatelja Ivana Berkeja. Žužana je bila hčerka iz drugega zakona Janeza pl. Berke iz Tešanovec z Katarino pl. Farkaš. Družina je posedovala posestva v Tešanovcih, Domanjševcih, ter v kraju Kukeč (ob popisu plemstva Železne županije se leta 1845 omenja Suzana pl. Berke,vdova po Ivanu Terplanu, kot lastnica posesti v omenjenih krajih). Terplanov stari oče je bil župan.

Terplan je osnovno šolo obiskoval v vasi Domanjševci, zatem pa je šolanje nadaljeval v Szentgyörgyvölgyu (Őrség), kjer je študiral latinščino. Od leta 1828 je študiral teologijo v Kisegu in v Sombotelu. Leta 1837 je dobil štipendijo za nadaljevanje študija na Dunaju. Tam je študiral od leta 1838.

Prvo kaplansko službo je dobil v Puconcih pri svojem stricu Ferencu Berkeju, od koder je odšel v Sombotel. Leta 1843 se je vrnil in pastiroval v Puconcih od leta 1844. Terplan je umrl v 42. letu starosti, Rudolf Cipot ga je pokopal.

Poročil se je z plemkinjo Terezijo pl. Horvath, hčerko evangeličanskega duhovnika iz Meszlena Petra pl. Horvath-a in Ane pl. Bachich, ki se je po smrti Petra poročila za puconskim evangeličanskim duhovnikom in seniorjem Francem Xaverjem pl. Berke-jem. V zakonu so se jima rodili:

Pisateljsko delo[uredi | uredi kodo]

Terplan je med drugim spisal ABC knjižico in nekaj verskih del. Njegove knjige so napisane v prekmurščini, pa tudi v madžarščini in nemščini. Slovenski politik Božidar Raič je Terplana označil za enega najpomembnejših slovencev na Ogrskem. Leta 1848 je prenaredil Novi Zákon, delo Štefan Küzmiča. Bil je v stiku z jezikoslovcem Oroslavom Cafom, s katerim sta opisala slovensko štajersko narečje, Terplan pa je nadaljeval tudi s standardizacijo prekmurščine.

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]