Pojdi na vsebino

Jožef Radoha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jožef Radoha
Portret
Rojstvo25. september 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})
Nedelica
Smrt27. junij 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (68 let)
Murska Sobota
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 SHS
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicredovnik, duhovnik, religiozni pisec

Jožef Radoha, slovenski katoliški duhovnik, salezijanski redovnik, prvi salezijanec v Prekmurju. * 25. september 1887, Nedelica; 27. junij 1956, Murska Sobota.

Rodil se je v kmečki družini, očetu Petru in materi Agati (rojena Lütar). Nato se je odločil, da vstopi v red salezijancev, ko je prebral članek v prekmurskem verskem mesečniku Marijin list o delovanju madžarskih salezijancev v Italiji. S svojim rojakom Jožefom Bakanom iz turniške župnije sta prosila sprejem v red in v jeseni 1905 lahko začela prvi gimnazijski razred.

Radoha je v jeseni 1909 vstopil v noviciat v Lombriascu (Italija) in 20. septembra 1910 je postal salezijanec. Salezijansko misel je širil skozi članke v prekmurskem jeziku v Marijinem listu. Po študiju filozofije je opravil vzgojno pripravništvo v zavodu na Rakovniku. Ker je v Italija v prvi vojni napadla Avstro-Ogrsko, zato je Radoha moral nadaljevati študij na Poljskem, v Oswieczu. Teologijo je končal 1919. 15. junija 1919 je bil posvečen.

Kot duhovnik je deloval na Rakovniku in Veržeju, od 1923 se je posvetil urejanju stanovanjskih razmer za dijake v murskosoboški gimnaziji. Bil je prvi ravnatelj Martinišča v Murski Soboti do jeseni 1930.

1929 je sestavil molitvenik v prekmurščini Molite bratje!. Jožef Sakovič ni bil zadovoljen z Radohovim prekmurskim jezikom, zato je jezikovno popravil molitvenik, ki je bil potem dosti uspesnejši med prekmurskim katoliškim ljudstvom.

Poslal je mnogo slovenskih dijakov študirat v Italijo (zlasti v Torino). Tudi jim je pomagal, da se malo naučijo italijanščino.

Poleg Murske Sobote je deloval v zavodih na Rakovniku, Veržeju, Razkrižju in Boštanju. Leta 1937 je odšel v nadškofijski konvikt v Zagreb. Obiskoval je s svojimi salezijanskimi tovariši še druge dežele takratne Jugoslavije. Leta 1949 se je zaradi bolezni vrnil v Slovenijo in živel v domu za bolne salezijance pri Kapeli.

Umrl je v murskosoboški bolnici. Grob ima na murskosoboškem pokopališču.

  • Bogdan KOLAR 2011: Misijonski animator. Jožef Radoha (1887–1956). Salezijanski vestnik 4-2011. str. 14–15.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Jožef Sakovič graditelj in buditelj ob devetdesetletnici nove cerkve v Turnišču, Turnišče 2006. ISBN 961-238-836-9 Jožef Smej: Sakovičeva skrb za čistejšo prekmurščino v molitveniku Molite bratje (COBISS)