Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze
Diktomszke, versuske i molitvene knizicze (1820).jpg
AvtorMihael Barla
DržavaOgrska, Slovenska krajina
Jezikprekmurščina
Žanrevangeličanska knjiga pesmi, učbenik
ZaložnikŠopron, Siesseva tiskarna
Datum izida
1820
Št. strani65

Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze (Knjižica izrekov, pesmi in molitev) je knjiga v prekmurščini iz leta 1820 avtorja Mihaela Barla.

Celoten naslov dela je Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze za to málo sôlszko deczo szprávlene po Kis Jánosi, visziko postüvanom superintendensi ti prêk dunajski evangelicsanszki czerkev. Knjiga vsebuje molitve in svetopisemske zgodbe v verznih oblikah. Pravzaprav je prevod knjige madžarskega evangeličanskega duhovnika, prevajalca in pesnika Jánosa Kisa Diktomos verses és imádságos könyvecske, ki so jo izdali 1816 za rabo v evangeličanskih verskih šolah v Prekodonavju (Dunántúl).

Barla v tej knjigi uporabi prvič črke ô in ê za označevanje dvoglasnikov ou in ej. Barla je izdal še eno veliko pesmarico Krscsanszke nôve peszmene knige (1823), ki je tudi prispevala udomačitvi nove pisave. Poleg tega je že leta 1820 puconski učitelj Štefan Lülik izdal učbenik Nôvi abeczedár, v katero je prevzel Barlovo pisavo. Tako se je nova pisava hitro razširila, toda uporabili so je le prekmurski evangeličanski avtorji.

:Prilicsni knig. 24. V. 17. Gda tvoj nepriátel szpádne, ne radüj sze; i gda sze potekne, naj sze ne zvíszi te tvoja pamet.
Prilicsni kníg. 17. v. 5. Kí ospota sziromáka, sztvoritela nyegovoga ospota; í kí sze veszeli nad lüdszkim kvárom, ne vujde kastigam


Csi rad ogrizávas,
Cslovek, tvojga blí'znyega,
I csi sze radüjes
Hüdo gucsécs nanyega;
Csi, zakrívas vrêdnoszt,
Bin pa razlacsüjes,
Krisztusa vucsenik
Kak sze imenüjes?

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vilko Novak: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana 1976.
  • Előd Dudás: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega črkopisa. Jezikoslovni zapiski 2012. 18. 2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]