Prekmurska jezikovna vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prekmurska jezikovna vojna je bila kulturna in jezikovna razprava, ki se je odvijala v 30. letih 20. stoletja. Potekala je med Jožefom Kleklom in njegovimi somišljeniki ter mlajšimi prekmurskimi izobraženci pod vodstvom Miška Kranjca.[1]

Kranjčev krog je zagovarjal, naj se v javnem življenju dosledno uporablja slovenski knjižni jezik, Klekov pa uporabo prekmurščine.[1]

Prekmurski dijaki so menili, da je napočil čas za intenzivnejšo jezikovno integracijo in duhovno konsolidacijo. Zato naj ne bi bilo treba uporabljati prekmurskega jezika niti v tisku niti v domačem okolju. Proti temu so protestirali Klekl in drugi evangeličanski in katoliški duhovniki, saj je imela prekmurščina pomembno vlogo v vsakdanu in identiteti Prekmurcev. Med drugimi je tudi Miško Kranjec zastopal idejo, da je treba prekmurščino odstraniti iz tiska, s čimer pa se Avgust Pavel ni strinjal.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Sandra Kostrič (2011). "Od »slovenske Sibirije« do čarobne pokrajine neskončnih ravnin: Prekmurje v kontekstu slovenske nacionalne identitete" (PDF). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. str. 25.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]