Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2. polovice 19. stoletja, do konca 1. svetovne vojne, oz. razpada Avstro-Ogrske. Z madžarizacijo so poskušali uveljaviti kulturo, predvsem pa madžarski jezik med prebivalci Prekmurja.

Začetek Madžarizacije[uredi | uredi kodo]

Madžari so v svoji vstaji zoper Avstrijo ze leta 1848 videli, da nemadžarske narodnosti znotraj ogrske države niso naklonjene njihovi neodvisnosti od Avstrije. Voditelji Slovakov so se izjavili za Habsburžane, ban Jelačić pa jih je celo napadel. Po porazu Madžarov je leta 1849 Avstrija uvedla na Ogrskem avstrijski režim. Uradi, šole in druge ustanove so poslovale v nemškem jeziku, uradniki in učitelji pa so bili vsi priseljenci iz avstrijskih dežel. V tem času se je začelo prebujanje narodov po celi državi, kar so opazili madžarski politiki in se bali, da se bodo nemadžarske narodnosti na Ogrskem tako povezale, da bodo zahtevale odcepitev od Ogrske. Ker so pod avstrijskim vplivom druge narodnosti pridobivale zagon za odcepitev, so si madžarski politiki na vsak način prizadevali, da bi dosegli dogovor z Avstrijo, ki bi jim prinesla delno samostojnost in tako potisnila avstrijski vpliv iz Ogrske. Po mnogih porazih avstrijske vojske proti Italijanom in Prusom, so nastopili pogoji v katerih je Avstrija morala pristati na dualizem - Avstro-Ogrsko. Po uvedbi dualizma je še nekaj časa veljal zakon, ki je dovoljeval poučevanje v maternem jeziku, vendar so ga na Ogrskem kaj kmalu zaobšli, ko so 6. decembra 1868 sankcionirali zakon o enakopravnosti vseh narodnosti. Takrat se je začela madžarizacija nemadžarskih narodnosti ali t. i. asimilacijska politika, ki so jo podpirale vse vlade do konca 1. svetovne vojne.

Nosilci madžarizacije v Prekmurju[uredi | uredi kodo]

Nosilec madžarske narodne zavesti in ideje enega madžarskega politicnega naroda v Ogrskem in s tem posledicno na obmocju zupanij Vas in Zala (danasnje Prekmurje) pa ni bilo malomescanstvo, kakor pri drugih narodnostih, temvec srednje in nizje plemstvo. Razlog za to je v tem, da Ogrska malomescanstva v tem obdobju se ni imela, saj tudi ni imela industrije in trgovine - vse izdelke je namrec izvazala v Avstrijo., od nje pa kupovala gotove izdelke. Sele po uvedbi dualizma so se zacele te gospodarske panoge razvijati, in posledicno je zacelo nastajati malomescanstvo.

Nosilci madzarizacije v Prekmurju so tako bili iz vrst srednjega in nizjega plemstva, ki so pa h krati zasedali skoraj vse uradniske funkcije in kot uradniki so bili tudi zadolzeni za sirjenje uradne politike Ogrske. Drug razlog zakaj je bilo ravno srednje in nizje plemstvo tako mocan gonilec madzarizacije je v tem, da so med tlacani in ostalim ljudstvom zeleli pokazati svojo superiornost s tem, da so med seboj govorili samo madzarsko. Vince Bertalan, ravnatelj ostrogonskega uciteljisca, rojen bakovski nemesnjak, je v svojem clanku o madzarizaciji Slovenske krajine zapisal: "Vasko plemstvo je najtrdnejsi steber madzarstva v Prekmurju". V osnovi pa so bili madzarizatorji, ali se vsaj cutili madzare skoraj vse premoznejse osebe, oz. ti ki so zasedali kaksne pomembnejse polozaje. Kasneje ko je nastalo tudi malomescanstvo, je prav to postalo mocan nositelj madzarske narodne zavesti.

Madzarizacijo so v Prekmurju zaceli in vodili skoraj vse do 1. svetovne vojne trije bakovski nizji plemici oz. nemesnjaki, ki so bili okrajni nacelniki. To so bili Alojz Keresztury, Ludvik Augustic, ter Pongrác Pósfay, ajvnetejši med njimi je bil Pongrác Pósfay. Na začetku 20. stoletja, pa vse do prve svetovne vojne je to vlogo prevzel advokat dr. Janos Cziffrak, po prvi svetovni vojni pa veleposestnik in soboški župan Ferdinand Hartner. Za njimi pa je zmeraj stala elita in premožnejši sloj Prekmurja, razni grofi in plemenitaši, advokati, zdravniki, predvsem evangeličanska duhovščina in tudi del katoliške duhovščine (redvsem višje duhovščine). Ti so se zbirali v društvih ko je bilo VMKE, lovsko društvo in v zgodnejšem obdobju kazino.

Kazino[uredi | uredi kodo]

Da bi strnil plemstvo, meščanstvo, uradništvo in intelktualce je Pongrác Pósfay kot okrajni podnačelnik mursko-soboskega okraja leta 1875 ustanovil v Murski Soboti madzarski Kazino. Sedez je imel v hotelu Zvezda. Clanstvo je bilo dvojno: redno in adaptirano. Redni clani so bile osebe, ki so imele srednjesolsko maturo, ali visokosolsko izobrazbo, adaptirani pa so bili tisti, ki so zasedali pomembne druzbene in gospodarske polozaje, ter seveda plemstvo. Namen Kazina je bil: pomadzarjenje ljudskih sol in krajevnih imen v Prekmurju, izdajanje casopisa za Prekmurje "Muraszombat es Videke" (Murska Sobota in okolica) in ustanovitev splosnega pomadzarjevalnega drustva "Vendvideku Magyar Közmüvelödesi Egyesület" oz. VMKE (Madzarsko prosvetno drustvo Vendske krajine). Po 15. letih obstoja Kazine je postalo jasno, da ta ne odgovarja vsem zahtevam splosne madzarizacije. Bila je namenjena samo elitnemu krogu ljudi in se zato ni mogla priblizati preprostemu cloveku. Poleg tega je bila omejena samo na Mursko Soboto in njeno okolico. Zaradi tega sta leta 1893 Pongrác Pósfay, ter kupsinski upravitelj ustanovila Madžarsko izobraževalno društvo Slovenske krajine oz. VMKE.

VMKE - Madzarsko izobrazvalno drustvo Slovenske krajine[uredi | uredi kodo]

Ustanovljeno je bilo leta 1893 in je imelo trojno clanstvo. Ustanovni clani so bili tisti, ki so vplacali 60 kron, redni clani so letno placevali 2 kroni clanarine, podporni clani pa 1 krono podpore. Po enem letu obstoja so imeli 95 clanov, vecinoma uradnikov, zdravnikov, advokatov, trgovcev, gostilnicarjev in obrtnikov. Namen drustva je bil, da siri madzarsko kulturo in jezik. Ustanavljali so knjiznice, pevse zbore, organizirali razlicne predstave, ter skrbeli za dvig gospodarskega zivljenja v Prekmurju. Njihove namene nam pokaze tudi sledeci poziv:

Poziv domovljubnemu razumnistvu Zelezne in Zalske zupanije

"... Ohranitev in okrepitev madzarstva v tej pokrajini je nasa najvaznejsa zadeva. Malo jih ve, kako je na veliki razseznosti treh okrajev madzarski element slab. Malo jih ve, kako lahko slovenstvo, ki je po vsej drzavi tako malo poznano, sedaj celo zatajeno, ob ljudskem stetju v Zelezni zupaniji naugodno potezi za madzarsko statisticno tehnico. Vecina jih brezbrizno gleda, da je v tej pokrajini tuj element tako mocan. Morda se celo zanasajo, da bo domoljubni cut slovenske vecine in njena neutaljiva sposobnost za priucevanje tujih jezikov rodila uspehe. Te kroge moramo opozoriti na inozemski, zlasti na rasno sorodni slovenski vpliv, ki iz dneva v dan narasca in s katerim si prizadevajo svoj razvitejsi jezik in razvitejso literaturo s pomocjo cerkvenih in posvetnih drustev, ki razpolagajo z izdatnimi denarnimi srestvi, raztegniti na vendsko ljudstvo. Nasa nujna dolznost je, da temu vplivu postavimo protiutez, da smo slozni in da z vecjimi materialnimi sredstvi in zrtvami pospesujemo madzarsko izobrazbo. Ne smemo pozabiti, da ima madzarizacija znotraj teh okrajev nevarne sovraznike, ki gojijo tajne stike z inozemstvom in drugimi slovanskimi elementi. Njihova imena zaradi nezvestobe domovini zato niso postala po vsej domovini v zalostnem slovesu, ker zupanijski in domovinski tisk ne matra, da so slovenske narodnostne zadeve pozornisti vredne. Najvaznejsa naloga Madzarskega izobrazevalnega drustva Slovenske krajine je, da vodi racun o zgoraj opisanem stanju un javnost o njem seznanja. V ta namen v rezidenci vendstva, v Murski Soboti z velikimi gmotnimi zrtvami izdaja list Muraszombat es Videke (MeV), ki bo na tem narodnostnem podrocju budno strazil sveto zadevo madzarizacije.

V imenu domoljubnosti pozivamo vsakega plemenitega in domoljubnega sodrzavljana, naj doprinese skromno zrtev na oltar madzarizacije in se uvrsti med clane VMKE-ja.

Murska Sobota, 1. maja 1898

Posfay Pongrac, predsednik

Ker je bil predsednik drustva okrajni nacelnik, so vsa drustvena vabila, sklepe in narocila razglasali po uradni poti. Tudi clanarino so izterjevali drzavni uradi. Poleg tega je drustvo razpolagalo z izdatnimi denarnimi sredstvi. Poleg clanarine so se v njegovo blagajno stekale vse izdatne podpore prosvetnega ministrstva in darovi raznih denarnih zavodov in gospodarskih podjetij.

Naslovna stran tednika Muraszombat es Videke

Casopis Muraszombat es Videke[uredi | uredi kodo]

Konec leta 1884 (25. decembra) je začel v Murski Soboti izhajati - v madžarščini in prekmurščini - prvi lokalni list casopis - tednik Muraszombat es Videke (Murska Sobota in okolica), ki je bil po letu 1889 tiskan samo v madžarščini.

Madzarizacija in prekmurska duhovscina[uredi | uredi kodo]

Madzarizacija v prvi svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Jeric: Zgodovina Madzarizacije v Prekmurju, Murska Sobota, 2001