Vend-szlovenszka kniga cstenyá

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Vend-szlovenszka kniga cstenyá  
Vend-szlovenszka kniga cstenya (1939).JPG
Avtor Vilmoš Tkalec (kot Vilmos Tarcsay)
Država Madžarska
Jezik slovenščina
Založnik v Budimpešti pri družbi Svetega Štefana
Datum izida 1939
Žanr čitanka
Klasifikacija

Vend-szlovenszka kniga cstenyá, (Vendsko-slovenska čitanka) v drugi izdaji samo Vendszka kniga cstenyá (Vendska čitanka) iredentistična čitanka v prekmurščini iz leta 1939, ki so jo uporabljali v drugi svetovni vojni. Dolgo časa ni bil znan avtor učbenika. Leta 2013 so razjasnili, da je avtor Vilmoš Tkalec, ki je bil vladar Murske republike leta 1919. Tkalec je živel v Kistarcsi, tam je pomadžarjeval svoje ime na Tarcsay-ja. Poleg jezikovne norme Sándorja Mikole je napisal čitanko. Med obema vojna je uradno stališče madžarske države na Mikoline ponarejene teorije opiralo, tako je uradni prekmurski knjižni jezik Mikolin jezik bil na Madžarskem.

Čitanko najprej so vnesli v Porabju, potem po okupaciji Prekmurja tudi v Prekmurju, ampak dejanjsko je bila madžarščina poučni jezik v šolah. Čitanka se je ukvarjala tudi z moralno edukacijo otrokov in se trudila propagirati madžarsko identiteto Prekmurcev in Porabcev. Bili so v čitanki prevodi madžarskih patriotskih pesmi in gesel, prevod madžarske himne in slovesnega razglasa (Nábüd) od Janoša Kardoša, molitve, odlomke iz madžarske zgodovine, ter papežna himna v prekmurščini. Čitanka se trudi tolčiti z batom v slovenske otroke, da oni so Madžari in Madžarska je njihova domovina (Nasa domovína je Vogrszki ország). Podobno so pri durgih manjšinah propagirali to.

Domovína.

Ono meszto, gde szam sze narôdo i gorzrászao, je mi lêpo i mílo. Tü szo moji roditeli, rod, prijáteli i poznánci. Tü je moje prebiváliscse.
K nasemi prebivaliscsi priszpádnejo nê szamo hizse v nasem meszti, nego dvori, nyive, gorice; gôscse i cêla lêpa krajina, stera je okôli nasega meszta.
Zvün nasega meszte escse vnôgo vesznic i várasôv jeszte. Tô je vsze edna zemla, – to je nasa domovina, stera sze
VOGRSZKO KRÁLESZTVO
zové.
Tô zemlô lübi i vszigdár v szrci noszi!

Čitanko so prepovedovali po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]