Mihael Sever Vanečaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mihael Sever Vanečaj
Rojstvo1690
Smrt1750
DržavljanstvoHeiliges Römisches Reich - Reichssturmfahne vor 1433 (Nimbierter Adler).svg Sveto rimsko cesarstvo
Poklicduhovnik, pisatelj
Réd zvelicsánsztva (1747)

Mihael Sever Vanečaj ali Miháo Sever, Mihál Sever, (madž. Vanecsai Szever Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj, prevajalec in urednik, * 1690(?), Vaneča(?); † 1750, Čobin (madž. Nemescsó).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ni znano, ali je Vaneča kraj njegovega rojstva, ali je tam samo služil. Oče mu je bil verjetno Jure Sever, mati se je imenovala Marta. Bil je nižji plemič. V tistem času so slovenski plemiči na Ogrskem privzeli priimek po rojstnem kraju ali bivališču.

Sever je bil učitelj v nemški verski občini Nemescsó na zahodnem Madžarskem (županija Vas). Drugi podatki o njegovem življenju niso znani. Po poročilu Štefana Küzmiča (Vöre krsztsánszke krátki návuk, 1754) je morda uporabljal ime Vanecsaj, Vanecsai (= váneški).

Delo[uredi | uredi kodo]

Za F. Temlinom je Sever drugi po imenu znani prekmurski pisatelj. Tretja v prekmurščini natisnjena knjiga je njegov Réd zvelicsánsztva, natisnjen v Halleju.

V naslovu Predgovora Lüblénomi szlovenszkomi národi, steri evangelicsanszko vöro vadlue … je prvič v slovenski knjigi uporabljen pojem slovenski narod, čeprav morda v pomenu ljudstvo. Delo je po pričevanju Števana Küzmiča prevedel iz nemščine. V njem je podal:

  • bistvo Svetega pisma,
  • glavne člene vere v obliki vprašanj in odgovorov (str. 3–42),
  • molitve (str. 43–64),
  • prevode 18 pesmi:
    • nekaterih neugotovljenih madžarskih avtorjev,
    • nemških protestantov S. Weingarta, M. Samuela Rodigasta, J. Franckeja, J. Fliednerja,
    • 46. psalma (po Luthru),
    • l., 25. in 32. Davidovega psalma.

Prevod je v glavnem ritmična proza. To so prva tiskana poetična besedila v prekmurskem narečju. So začetek prekmurske protestantske pesmarice.[1]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
  2. Anton Trstenjak (2006). Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov. Maribor : Pokrajinski arhiv. COBISS 56228353. ISBN 961-6507-09-5.