Jožef Sakovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jožef Sakovič
Portret
Rojstvo 2. februar 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})
Vadarci
Smrt 22. september 1930({{padleft:1930|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (56 let)
Dolnji Senik
Državljanstvo Flag of Hungary (1915-1918, 1919-1946).svg Madžarska
Poklic avtor, duhovnik, pisatelj, nabožni pisatelj

Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju. * Vadarci, 2. februar 1874; † Dolnji Senik, 22. september 1930.

Sakovič je s svojimi deli prenovil knjižno prekmurščino, ki so jo še uporabljali v cerkvah in v časopisih.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Jožef Sakovič se je rodil v Gornji Lendavi (danes Grad, Prekmurje) v Slovenski krajini očetu Matjažu Sakoviču in materi Jeleni Maček. Po gimnaziji je končal bogoslovje v Sombotelu, kjer je bil posvečen za duhovnika.

Med letoma 1899 in 1902 je kaplanoval v Pápocu pri Zalaegerszegu, v Rohunacu (Rechnitz) na Gradiščanskem med Gradiščanskimi Hrvati, v Črenšovcih in Sumartonu (Gradiščanska), kasneje v Tišini (1902-1905). Župnijski upravitelj je bil v Bandolu (Weiden bei Rechnitz) (1905-1906), Beltincih (1906-1909), na Cankovi (1909), potem na Dolnjem Seniku (1909-1913).

V bogoslužju sta se tedaj uporabljala madžarščina in tudi prekmurščina, Sakovič si je prizdeval pridigati tudi v nemškem jeziku.

V Turnišče se je vrnil kot župnijski upravitelj (1913-1917), nato župnik (1917-1918). Med letoma 1914 in 1915 so na njegovo pobudo začeli graditi v Turnišču novo cerkev in jo tudi končali. Po njegovih prizadevanjih je nastala tudi nova župnija v Veliki Polani.

Sakovič je bil vzoren duhovnik in narodnozaveden Slovenec. Leta 1928 so ga premestili na Dolnji Senik. Umrl je dve leti pozneje.

Zasluge[uredi | uredi kodo]

Sakovič je poskrbel za nabožne knjige, ki so bile v prvih štirih desetletjih dvajsetega stoletja v uporabi med katoličani v Prekmurju in Porabju. Tako je preuredil Küzmičevo Knigo molitveno in jo naslovil Molitvena kniga (1904). Sledilo je še več izdaj: 1907, 1910, 1914, 1931, 1941, 1942.

Sakovič je napisal tudi molitvenik, šolski katekizem in izdal Küzmičev izbor evangelijev Sveti Evangjeliomi (Radgona, 1906).

Dela[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Franc Kuzmič: Kulturno, duhovno in narodnostno poslanstvo Jožefa Sakoviča, Slovenski koledar 2006, Letopis Slovencev na Madžarskem; Izdaja: Zveza Slovencev na Madžarskem

Glej tudi[uredi | uredi kodo]