Zgodbe vogerszkoga králesztva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zgodbe vogerszkoga králesztva  
Zgodbe vogerszkoga kralesztva (1848).jpg
Avtor Jožef Košič
Država Madžarska, Slovenska krajina
Jezik prekmurščina
Založnik v Sombotelu, pri Imretu Bertalanffyju
Datum izida 1848
Žanr zgodovinska knjiga
Klasifikacija

Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga. Knjigo je leta 1848 natisnil Imre Bertalanffy v Sombotelu (Zgodbe Vogerszkoga Králesztva. Szpiszáo Kossics József plebános na gorejnyem Sziniki Natiszk od Bertalanffy Imrea v-Szombotheli vu leti 1848.).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Neznan, kaj je bil vir knjige, ali nemško, ali madžarsko knjigo je uporabljal Košič. Košič je prevzel cele stavke iz knjige Dogodivšine Štajerske zemle, ki je pisal Anton Krempl, župnik Male Nedelje, pri Ljutomeru (prekmursko Lutmerk), tako Košič je vgradil štajerski slovenski elementi v prekmurščini.
S tem delom je imel namen poučevati in verjetno so ga kje uporabljali v šoli.

Neznan avtor je prevedel Košičevo knjigo v gradiščansko hrvaščino leta 1848, vendar naslov te knjig neznan, tudi primerka ne najdemo v razvidu.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Knjiga se začenja z dovodom:

Vsza zemla, po steroj je zdáj vogerszko Králesztvo razprestránjeno, v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejana. – Po csaszig v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide, kak jih je escse nej vidla, niti jih nebode vecs vidla; ki szo jo sporobili, opűsztili, szcéczaku tak, da je zse nej znála csidna je? – Náj sztrahovitejsi szo bilí

V prvem poglavju reči o Hunih, potem o Obrih in Ogrih (Madžarih). Običajno tako gleda, da Ogri potomci Hunov. Potem šestnajst pomembnih vladarov obravna: Zoltán in Géza (Gejza) kneza, Sveti Štefan I. (Szvéti Stevan. I. Krao) prvi madžarski kralj, kralji Andrej I. (András I. Kráo), Sveti Ladislav I. (Szvéti Ladiszlav Krao), Kolman I. ali Knjigar Kolman (Kolmán Krao), Sigismund Luksemburški (Zsiga Krao), Vladislav I. (Wladiszlav I. kráo), Ladislav Posmrtni (Ladiszlav V. kráo), Kralj Matjaž (Matyas I. Kráo), Ludvik II. Jagelonec (Lajos II. kráo), Maksimilijan II. (Maximilián Kráo), Leopold I. Habsburški (Leopold I. Kráo), Marija Terezija (Mária Therezia kralíca), Jožef II. (Jósef II. Kráo), Ferdinand V. Habsburško-Lotarinški (Ferdinand V. Kráo).

Podaljšek knjige je Sztarine, ampak to samo v rokopisu ostal.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]