Návuk vogrszkoga jezika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Návuk vogrszkoga jezika  
Navuk vogrszkoga jezika.JPG
Avtor Imre Augustič
Država Ogrska, Slovenska krajina
Jezik prekmurščina, madžarščina
Založnik v Budimpešti pri tiskarni v ulici Hunyadi Mátyás
Datum izida 1876
Žanr slovnična knjiga
Klasifikacija

Návuk vogrszkoga jezika (Nauk madžarskega jezika) je prekmursko-madžarska slovnica Imreta Augustiča iz leta 1876, obenem prekmursko-madžarski, ter slovensko-madžarski slovar. Slovnica je hotela pomagati učenje madžarskega jezika med ogrskoslovenskimi otroki. Pravzaprav je predelava slovenice Jožefa Košiča Krátki návuk vogrszkoga jezika.

Košič je prvotno ne zato napisal svoje slovnice, naj pomadžarizira Slovence, kljub temu v tistem času ga je veliko ljudi napaslo, tako delavci ilirskega gibanja in Stanko Vraz, ki je povrh napisal tudi zbadljivko o Košiču.

Augustič je najprej podpiral madžarizacijo ogrskih Slovencev in zato izdal prvi prekmurski časopis Prijátel tudi, kjer mnogi pesmi prevel od Petőfija, Aranya in Tompe. Med tistimi je veliko patriotskih pesmi, da bi cepilo madžarsko osebnost v Slovence.

Madžarski pisatelj, József Szinnyei je napisal v svoji zbirki madžarskih avtorjev, da je Augustič veliko in dobro delal za pomadžarjevanje ogrskih Slovencev. Imre Szabó, sombotelski škof je skušal pospešiti asimiliranje v Slovenski krajini, tako naprosil Augustiča, naj napiše novo slovnico.

Madžarski predgovor Slovenski prevod

E vend-magyar nyelvtant Szabó Imre szombathelyi megyés püspök ur ő méltósága a hatósága alatt álló vendajku-iskolákban használandó tankönyvül el fogadta. A könyv kiadását a püspök ur ő méltósága saját költségén eszközölteté.

To prekmursko (vendsko)-madžarsko slovnico je Imre Szabó častni sombotelski župnijski škof sprejel kot uporableno knjigo v prekmurskih šolah, ki spadajo pod njegovo oblastjo. Izdajanje knjige je častni škof opravljal po svojem strošku.

Ampak je Augustič kasneje zavrnil madžarizacijo, ker ga je Jožef Borovnjak prepričal in potem vztrajal pri slovenskem narodu. Novi knjižni je izdelal, ki poprije elemente iz osrednjeslovenščine (knjižna slovenščina). Zato je napisal Prirodopis prekmursko naravoslovje 1878 na Gajici. Augustič je umrl 1879, tako več ni mogel delati za Slovence.

Augustičevo knjigo je Juraj Fridecki prevedel v gradiščanščino: Nauk ugarskoga jezika za početnike (1876.)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]