Mikloš Küzmič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mikloš Küzmič
Rojstvo 15. september 1737({{padleft:1737|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Dolnji Slaveči
Smrt 11. april 1804({{padleft:1804|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (66 let)
Kančevci
Državljanstvo Flag of the Habsburg Monarchy.svg Ogrska
Poklic jezikoslovec, pisatelj
Podpis Küzmics Miklós aláírása.jpg

Mikloš Küzmič (madž. Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mikloš Küzmič se je rodil v Prekmurju, ki je tistem času spadalo pod Ogrsko. Njegovi starši so bili Janoš Küšmič in Elizabeta Hül. Imel je sestro Žužano. Mašniško posvečenje je prejel okoli leta 1763. Najprej je kaplanoval v Gornji Lendavi (Grad), nato do svoje smrti leta 1804 v Kančevcih.

Delo[uredi | uredi kodo]

Napisal je sedem knjig, ki so jih uporabljali v cerkvi in šoli. Najpomembnejša je Abecednik. V prekmurščino je prevedel vse štiri evangelije, ki so izšli leta 1804 v Sombotelu pod naslovom Szvéti Evangyeliomi. S svojimi knjigami je spodbujal narodno zavest prekmurskega ljudstva in ohranjal narečno besedo. S tem sta s Štefanom Küzmičem postavila temelje za knjižno prekmurščino. Njegova dela je širil Jožef Košič. Ponovno jih je izdal Jožef Sakovič.

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Mukicsné Kozár Mária: Változó Világ, Press Publica, 2003.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Csaplovics János: Croaten und Wenden in Ungarn, Bratislava, 1829.
  • Ivan Zelko: K. bibliografiji Mikloša Küzmiča, 1934.
  • Vilko Novak: Delo in pomen Mikloša Küzmiča, Murska Sobota, 1976.
  • Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana, 1976.
  • Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919.