Mikloš Küzmič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mikloš Küzmič
Rojstvo15. september 1737({{padleft:1737|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Dolnji Slaveči
Smrt11. april 1804({{padleft:1804|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (66 let)
Kančevci
Državljanstvo Ogrska
Poklicjezikoslovec, pisatelj, prevajalec
PodpisPodpis

Mikloš Küzmič (madž. Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mikloš Küzmič se je rodil v Prekmurju, ki je tistem času spadalo pod Ogrsko. Njegovi starši so bili Janoš Küšmič in Elizabeta Hül. Imel je sestro Žužano. Mašniško posvečenje je prejel okoli leta 1763. Najprej je kaplanoval v Gornji Lendavi (Grad), nato do svoje smrti leta 1804 v Kančevcih.

Delo[uredi | uredi kodo]

Napisal je sedem knjig, ki so jih uporabljali v cerkvi in šoli. Najpomembnejša je Abecednik. V prekmurščino je prevedel vse štiri evangelije, ki so izšli leta 1804 v Sombotelu pod naslovom Szvéti Evangyeliomi. S svojimi knjigami je spodbujal narodno zavest prekmurskega ljudstva in ohranjal narečno besedo. S tem sta s Štefanom Küzmičem postavila temelje za knjižno prekmurščino. Njegova dela je širil Jožef Košič. Ponovno jih je izdal Jožef Sakovič.

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Mukicsné Kozár Mária: Változó Világ, Press Publica, 2003.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Csaplovics János: Croaten und Wenden in Ungarn, Bratislava, 1829.
  • Ivan Zelko: K. bibliografiji Mikloša Küzmiča, 1934.
  • Vilko Novak: Delo in pomen Mikloša Küzmiča, Murska Sobota, 1976.
  • Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana, 1976.
  • Ivan Škafar: Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919.
  1. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kuzmic-miklos/