Ivanovci
Ivanovci Alsószentbenedek | |
|---|---|
    Bedenik, Pokopališče, Kermendin, Vaško gasilski dom | |
  Ivanovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°44′6.74″N 16°13′39.63″E / 46.7352056°N 16.2276750°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Krajevna skupnost | Ivanovci |
| Površina | |
| • Skupno | 3,78 km2 |
| Nadm. višina | 274,1 m |
| Najvišja | Gavge 360 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 143 |
| • Gostota | 38 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9208 Fokovci |
| Zemljevidi | |
| Spletna stran | www |
Ivanovci (madžarsko Alsószentbenedek, Szentbenedek, prej Ivanócz, Ivanowcze[2]) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Opis
[uredi | uredi kodo]Leži na nadmorski višini 274,1 m in predstavlja tipično razloženo naselje ob cesti Murska Sobota–Prosenjakovci. Iz vasi se odcepi cesta proti Križevcem in Kančevcem. Vas sestavlja več zaselkov: Mejalovci, Bukonja, Jouške, V vasi, Ograd, Lisičnjak, Kermendin, Čarnijev breg, Kološov breg, Gosposki breg, Magašov breg, Celina, Bedenik, Curek in Piščaskov dol. Skozi teče Ivanovski potok, na zahodni meji Mejalovec pa Lipnica, kjer tudi izvira. Najvišji vrhi so Gavge (360 m), Kermendin (348 m) in Komen (324 m).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Po uradni podatkih iz parcelnega protokola 8. novembra 1860 je bilo v Ivanovcih 50 stanovanjskih stavb. Le stavbi takratnih lastnikov Noe Norbert von Ritter z Dunaja in Mikloša Kodile sta bili zidani iz opek (hiša slednjega stoji še danes), vse ostalo so bile tesane hiše.[2]
Takratni zaselki so bili: Pri starom fárrofi, Czérkevnijek, Stermecz, Dolics, Bükonya, Pri kladji, Vmeiczai in Mihálovecz. Ivanovski potok se je imenoval Spodnyi potok, Lipnica pa je ob izviru navedena kot Vmeiczaj Bach.
Leta 1965 je bil zgrajen gasilski dom, v naselju pa je delovala tudi lovska družina, ki je aktivna še danes.[3] Po podatkih iz Krajevnega leksikona Slovenije (1980) so bile hiše v naselju še vedno zidane in delno lesene, gospodarska poslopja pa pretežno zidana. Večina gnojišč je bila neurejenih, prisotni so bili tudi počitniški domovi in ena trgovina.[3] Prebivalci so se še leta 1980, podobno kot leta 1931, večinoma ukvarjali s kmetijstvom, takrat pa je bilo zabeleženo tudi razvito čebelarstvo.[3][4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 306 prebivalcev, 78 hiš, 75 posestnikov, enega kočarja (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter dva najemnika. Prevladovala je evangeličanska vera.[4]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 217, v vasi je bilo 64 hiš, 60 gospodinjstev in 195 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Ivanovcih živelo 188 prebivalcev, bilo je 57 hiš, 56 gospodinjstev ter 167 kmetov.[3]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 298 | 324 | 359 | 333 | 324 | 306 | 277 | 257 | 217 | 188 | 170 | 152 | 131 | 135 | 148 |
Znani Ivanovčani
[uredi | uredi kodo]- Agošt Peter Lutarič (ok. 1708–1751), duhovnik, zdravnik, protestantski nabožni pisatelj in pesnik.[10]
- Adam Ivanoci, katoliški duhovnik.
- Jožef Borovnjak, duhovnik in pisatelj.
- Štefan Selmar, duhovnik in pisatelj.
- Franc Ivanoci, duhovnik in narodni buditelj.
- Aleksander Terplan, evangeličanski pastor in pisatelj.
- Geza Filo, slovenski evangeličanski duhovnik.
- Ludvik Černi (r. 1931), strokovni publicist, sociolog in zgodovinar[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 »Europe in the XVIII. century | Arcanum Maps«. maps.arcanum.com (v angleščini). Pridobljeno 24. novembra 2025.
- 1 2 3 4 5 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 297.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 460.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
- ↑ »Obrazi slovenskih pokrajin«. Mestna knjižnica Kranj. 2020.
