Filovci
Filovci | |
|---|---|
 | |
  Filovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°39′48.68″N 16°17′56.28″E / 46.6635222°N 16.2989667°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 9,05 km2 |
| Nadm. višina | 176,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 506 |
| • Gostota | 56 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9222 Bogojina |
| Zemljevidi | |
Filovci - Vas | |
| Lega | Občina Moravske Toplice |
| RKD št. | 132 (opis enote)[2] |
Filovci (madžarsko Filóc) so gručasto naselje na Ravenskem v Občini Moravske Toplice. Nahajajo se ob cesti Martjanci - Dobrovnik.
Poleg obdelane meliorirane ravnine spadata k vaškemu zemljišču v severnem delu nad glavno cesto še vinogradniška slemenska zaselka »Trnavski breg«, »Filovski Breg« in »Gaj« z zidanicami in počitniškimi vikendi.
V bližini naselja na ledini »Male Čistine«, je bilo odkrito arheološko najdišče, datirano v čas mlajše kamene in bakrene dobe.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Filovci se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1322 pod imenom Fyloch, leta 1355 pa kot Philauch. Nekoč je bilo to značilno lončarsko naselje – po prvi svetovni vojni je v Filovcih delovalo še 60 okoli lončarjev, v zadnjih letih pa so prebivalci tradicionalno obrt skoraj povsem opustili. Filovski lončarji so bili posebej znani po izdelavi črne keramike.
Leta 1931 je bilo v naselju približno 130 čebeljih panjev, skoraj vsak posestnik pa je imel do 1 ar lastnega gozda. Poleg lončarstva je bila kot domača obrt razširjena tudi izdelava vrčev.[3]
Po drugi svetovni vojni je kraj doživel več razvojnih sprememb. Leta 1947 je bil zgrajen zadružni dom za potrebe vaških organizacij, v katerem je od leta 1964 deloval tudi otroški vrtec. Leta 1949 so krajani postavili še gasilski dom. V Filovcih stoji tudi Marijina kapela, ki jo krasijo freske slikarja Janeza Mežana.[4]
Filovski lončarji
[uredi | uredi kodo]Nekoč so bili filovski lončarji znani po vsej Sloveniji. Preden so industrijsko izdelane posode iz različnih materialov povsem izpodrinile domačo lončarsko obrt, so Filovci veljali za pravo lončarsko naselje. Glino so pridobivali na Goricah, jo doma oblikovali in napol posušene izdelke žgali v posebnih pečeh, ki so stale nekoliko stran od hiš.[4]
Ob sejmih, žegnjanjih in drugih dogodkih so svoje izdelke – vrče, putre, tepsije, sklede, lonce, bidrače, oljenke in drugo – vozili na prodajo z velikimi kmečkimi vozovi ter jih ponujali kupcem. Prodajali so jih za denar ali jih menjali za določeno količino žita.[4]
Ko so industrijski izdelki postopoma prevzeli trg, je lončarstvo začelo zamirati. Nekateri mojstri so se prilagodili novim razmeram in začeli izdelovati okrasne keramične predmete po naročilu, pri čemer je vzorce narekoval okus trga. Z razvojem takšnega načina dela je v njihovih izdelkih postopoma izginjala pristna ljudska umetnost.[4]
Danes je v naselju muzej na prostem (t. i. Lončarska vas), kjer je poleg kulturnih spomenikov, panonskih cimprač, tudi lončarska delavnica.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 837 prebivalcev, 167 hiš, prav toliko posestnikov ter enega najemnika.[3]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 701, v vasi je bilo 152 hiš, 154 gospodinjstev in 595 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Filovcih živelo 613 prebivalcev, bilo je 146 hiš, 152 gospodinjstev ter 524 kmetov.[4]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 603 | 679 | 715 | 806 | 795 | 837 | 813 | 798 | 701 | 613 | 559 | 534 | 486 | 478 | 522 |
Znani Filovčani
[uredi | uredi kodo]- Ferenc Ošlaj, strokovni pisatelj, krajevni zgodovinar.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 132«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 302.
- 1 2 3 4 5 6 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 292.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 272.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Muzej na prostem Filovci Arhivirano 2011-05-30 na Wayback Machine.