Mlajtinci
Mlajtinci | |
|---|---|
 Mlajtinci | |
  Mlajtinci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°40′4.83″N 16°13′36.49″E / 46.6680083°N 16.2268028°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 6,29 km2 |
| Nadm. višina | 183,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 199 |
| • Gostota | 32 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9221 Martjanci |
| Zemljevidi | |
Mlajtinci (madžarsko Kismálnás, prekmursko nekoč Mladetinci, Mledetinci, ali Mladinci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Od 11. stoletja dalje so prekmurski Slovenci pripadali ogrski državi, kjer so kralji zemljišča podeljevali vazalom. Področje naselja Mlajtinci je bilo takrat pod upravo Dolnje Lendave. Prva omemba naselja na področju današnjega kraja sega v leto 1365, takrat pod imenom SULUKFALUA, spadalo pa je pod martjansko župnijo. Od leta 1499 se v zapisih pojavlja ime naselja Mladethyncz. Do leta 1644 so bili njihovi vladarji protestantska rodbina Bánffy iz Lendave, nato pa grofi Esterházy.
V začetku 16. stoletja so v deželo začeli vdirati Turki. Leta 1628 so se Mlajtinčani uklonili turškemu paši Jusufu Odi. Leto prej so Turki vas oropali, ubili tri vaščane in odvedli 70 ljudi, kar priča o tem, kako številčno je bilo naselje v tem času.
Mlajtinci so se od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, ki je bilo tudi leta 1931 glavna gospodarska dejavnost v naselju. Poleg tega so se prebivalci ukvarjali s čebelarstvom; v naselju je bilo takrat skupaj 60 čebeljih panjev, predvsem zaradi gojenja ajde in akacije.[2][3] Pomembni dejavnosti sta bili tudi živinoreja in perutninarstvo. Pri skoraj vsaki hiši so gojili vinske trte sort Klinton in Izabela.[3]
Do leta 1945 je na Ledavi deloval Budinski mlin, ki je služil lokalnim prebivalcem.[3]
Med okupacijo v času druge svetovne vojne so Madžari leta 1941 odprli osnovno šolo, pouk pa je v njej potekal do leta 1946.[3]
Leta 1962 je bil zgrajen nov objekt, vaško-gasilski dom, ki so ga uporabljali tudi prebivalci sosednje vasi Lukačevci.[3] Rekonstrukcija doma je bila izvedena v letih 2018–2019. V naselju je tudi pokopališče z mrliško vežico.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 217 prebivalcev, 48 hiš, 38 posestnikov, 4 kočarje (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter šest najemnikov. Prebivalci so bili večinoma katoličani.[2]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 209, v vasi je bilo 49 hiš, 49 gospodinjstev in 168 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Mlajtincih živelo 218 prebivalcev, bilo je 49 hiš, 47 gospodinjstev ter 148 kmetov.[3]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 141 | 201 | 222 | 208 | 228 | 217 | 209 | 211 | 209 | 218 | 201 | 180 | 188 | 196 | 194 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 463.
- 1 2 3 4 5 6 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 307.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
