Pojdi na vsebino

Bogojina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bogojina
Bogojina se nahaja v Slovenija
Bogojina
Bogojina
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°40′28.3″N 16°16′49.94″E / 46.674528°N 16.2805389°E / 46.674528; 16.2805389
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaMoravske Toplice
Površina
 • Skupno7,02 km2
Nadm. višina
183,2 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
 • Skupno564
 • Gostota80 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
9222 Bogojina
Zemljevidi

Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Naselje Bogojina je del Ravenskega, na nadmorski višini 195 m in predstavlja strnjeno pozidavo ob lokalni cesti v smeri proti Prosenjakovcem in navezavi na regionalno cesto Moravske Toplice-Dolga vas 5 km jugovzhodno od Moravskih Toplic. Na jugu jo omejuje potok Lipnica, na zahodu Bogojinski potok, na severu so v glavnem vinogradi, ki preidejo v gozd. Bogojinske gorice tukaj prehajajo v Goričko. Tukaj je 246 m visok hrib Vršič s kapelo sv. Urbana (okoli 1826), Trnavski breg in druge. Ob regionalni cesti stojijo kulturna dvorana, pošta, krajevni urad, trgovina in gostilna, večina preostalega naselja pa se razteza proti severu, kjer je drugo vaško središče.

S okoli 680 prebivalci je drugo največje naselje v občini Moravske Toplice. Zaradi ravninske lege in plodne prsti, se v okolici raztezajo njive in travniki, precej pa je razvito tudi sadjarstvo in vinogradništvo. Okoliški gozd sestavljajo bukve, hrasti in akacija, v njem je precej gob, jagodičevja ter divjad. Prebivalci se poleg kmetijstva ukvarjajo tudi s turizmom in obrtjo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Bogojina naj bi bila obljudena že v rimski dobi, kar dokazujejo tri antične gomile severovzhodno od kapelice sv. Urbana.[2] Te gomile so domačini leta 1930 med krčenjem gozda poravnali, pri čemer naj bi našli železne predmete in rimske kovance, katerih natančna lokacija danes ni znana.[3]

Zaradi turških napadov je naselje mnogo trpelo, bližnja naselbina Obrančavci severovzhodno od Bogojine pa je bila povsem uničena. Na njen obstoj spominja še ime bližnjega gozda.[3]

Prvič se Bogojina omenja leta 1208 v listini ogrskega kralja Andreja II., ki je omenjenega leta podelil Nikolaju, županu Železne županije, obsežno zemljišče v severovzhodnem delu sedanjega Prekmurja. Meja zemljišča je šla pri vasi Bogma (Bogojina). Župnija in cerkev v Bogojini sta verjetno nastali med letoma 1334 in 1371. V dokumentih, pa se omenjata leta 1501. Zemljiški podložniki so »morali« menjavati veroizpoved kot njihovi gospodarji. Dolnjelendavski zemljiški gospod Štefan Banffy (1522-1568) je postal v 50. letih 16. stoletja evangeličan, prav tako njegov sin Nikolaj. Ko pa sta Nikolaj in naslednik Krištof (1577-1644) postala kalvinista, je začel delovati v Bogojini kalvinski duhovnik.

Leta 1688 je naselje pridobilo pravice trga (oppidum). V tem času so v kraju delovali lončarji, tkalci in sodarji, organizirani v cehe. Njihova pravila je potrdila Marija Terezija in so še ohranjena.[3]

Eden izmed pomembnejših objektov v naselju je župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda. Poleg te pa še Dom gasilcev iz leta 1954 in Zadružni dom iz leta 1959, v katerem se odvijajo različne prireditve in imajo prostor različne vaške organizacije (KUD Ivan Cankar, ŠD Bogojina, prej TVD Partizan, čebelarska družina, lovska družina). Tukaj sta še knjižnica in vrtec iz leta 1950.[3]

Na bogato čebelarsko dediščino pričajo podatki iz leta 1937, ko je bilo v vasi vse skupaj kar 130 čebeljih panjev.[2]

Poučevanje v vasi se je začelo že v 17. stoletju, ko so pouk izvajali evangeličanski pastorji. Prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1827. V šolskem letu 1937/38 je bilo 6 oddelkov. V šolskem letu 1950/51 je bila odprta nižja gimnazija, ki je leta 1958 prešla v osemletko in se leta 1961 preselila v novo poslopje kot Osnovna šola Ivana Cankarja.[3]

V letih 1944-45 je bil Šavlov mlin partizanska javka. Leta 1980 je bila v Bogojini prisotna trgovina, gostišče, valjčni mlin na Bogojinskem potoku, ter obrtniki (dva sodarja, mizar, kovač). Osem kooperantov živinorejcev KIK Pomurka je imelo skladišče v naselju.[3]

Cerkvena zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Bogojinska cerkev je že od samega začetka služila kot sedež župnije. Naselje je do okoli leta 1094 spadalo pod vesprimsko škofijo, nato do leta 1777 pod zagrebško škofijo in arhidiakonat v Beksinu, od takrat pa pod somboteljsko škofijo. Od leta 1923 je župnija bila pod upravo lavantinske škofije. Župne matrike (matične knjige) segajo nazaj do leta 1673 in so najstarejše v vsem Prekmurju. Severno od župnijske cerkve stoji kapelica sv. Urbana sredi vinskih goric, zgrajena okoli leta 1827. Župnija Bogojina (dekanija Lendava, lavantinska škofija) je leta 1937 štela 2717 duš.[2]

Prvotna cerkev, posvečena sv. Trojici, je stala že v začetku 14. stoletja, prvič je omenjena leta 1334 s pripadajočo pražupnijo. Cerkev je bila kasneje večkrat prenovljena in povečana. V dobi reformacije je bila močno zapuščena (1688 in 1692). Takrat so vaščani večinoma postali luterani in so cerkev celo zažgali. Imeli so tudi luteranskega učitelja Štefana Sartorja. Malo pred vizitacijo 1669 so cerkev ponovno prevzeli katoličani. Leta 1690 je Bogojina štela več kot 100 katoličanov, protestantov pa je bilo leta 1692 le še 50.[2][3]

Leta 1793 so zgradili novo cerkev - cerkev Gospodovega vnebohoda, ki so jo 1810 in 1818 restavrirali. V letih 1925-1927 so stavbo po načrtih arhitekta prof. Plečnika prenovili in dozidali, tako da predstavlja pravo mojstrsko delo. Veliko zaslug za prenovo je imel tedanji domači župnik Ivan Baša, neumorni narodni prekmurski delavec.[2]

Stara cerkev, ki je znamenit spomenik prekmurske gotike iz 14. stol., je v notranjščini še popolnoma ohranjena in služi novi cerkvi kot podkorna lopa in kor. Nova cerkev je enoladijska in ima pravokoten prezbiterij.[2] Na masivni marmorni steber v ladji se opirajo štirje mogočni loki, na katerih leži raven hrastov strop, okrašen s prekmursko keramiko. Stebri, oltarji, prižnica, krstilnik in obhajilna miza so iz podpeškega marmorja. Slika na glavnem oltarju in križev pot sta deli slikarja Janeza Mežana.[3]

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1937 je Bogojina štela 865 prebivalcev, 175 hiš, 171 posestnikov in 2 najemnika.[2] Leta 1961 je Bogojina imela 772 prebivalcev, 165 hiš, 176 gospodinjstev in 653 kmetov, leta 1971 pa 736 prebivalcev, 166 hiš, 180 gospodinjstev in 532 kmetov.[3]

Število prebivalcev v Bogojini po letih[4][5][6][7][8]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2021
608 666 773 847 813 865 809 786 772 736 677 659 576 537 548

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Verska znamenja, med njimi amerikanski križ, kapelica na vrhu Vršiča v čast sv. Urbanu, zavetniku vinogradov;
  • Vinske kleti v Lipju z ostanki stare arhitekture;
  • Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda. Prvotna župnijska cerkev je bila leta 1793 prezidana in leta 1810 popravljena. Ker je postala premajhna, so jo po načrtih Jožeta Plečnika v letih 1925–1927 prezidali v dvoladijsko nesimetrično zasnovo, prizidali so tudi zvonik z značilnim zaključkom, del, ki je značilen spomenik prekmurske gotike 14. stoletja pa je ostal ohranjen in služi kot preddverje glavne cerkvene ladje.

Znani Bogojinčani

[uredi | uredi kodo]
  • Franc Bajlec, publicist in klerikalni prekmurski politik;[3]
  • Ivan Camplin (r. 1912), pesnik in publicist;[3]
  • Jožef Košič, publicist, pisatelj, etnolog in množitelj prekmurske posvetne književnosti, ki je v madžarščini popisal prekmurske Slovence, objavil zgodovino ogrske države v slovanskem duhu in napisal v slovenščini zgodovino Prekmurja;[3]
  • Jože Maučec (1907-1972), strokovni publicist, geograf in zgodovinar;[3]
  • Jožef Smej, mariborski škof, teolog, pesnik, prevajalec iz madžarščine in pisec prispevkov o krajevni zgodovini;[3]
  • V Bogojini je živel in župnikoval Ivan Baša, pisatelj in politični vodnik ter več urejal mesečnik Marijin list.[3]
  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1980
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 301-302.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 285-286.
  4. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  5. ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 272.
  6. ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
  7. ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
  8. ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bogojina&oldid=6527809«