Motvarjevci

Motvarjevci Szentlászló
Motvarjevci Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°42′21.45″N 16°20′55.61″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Pomurska
Tradicionalna pokrajina	Prekmurje
Občina	Moravske Toplice
Površina
• Skupno	10,18 km2
Nadm. višina	202,6 m
Prebivalstvo  (2026)
• Skupno	140
• Gostota	14 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	9207 Prosenjakovci
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Motvarjevci (madžarsko Szentlászló, Szécsiszentlászló) so naselje v Občini Moravske Toplice.

Zadnja vas Občine Moravske Toplice ob cesti Prosenjakovci–Kobilje–Dobrovnik so dokaj slikoviti Motvarjevci / Szentlászló, ki so od kraja Pordašinci oddaljeni slaba 2 km. Ob koncu vasi, pred ovinkom, kjer cesta zavije levo proti Kobilju, se druga cesta odcepi desno čez most na Kobiljanskem potoku proti Bukovnici ter nas po približno 15 km skozi Bogojino in Tešanovce pripelje v občinsko središče.

Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.

Zgodovina

Naselje Motvarjevci se v pisnih virih prvič omenja leta 1270. Nastalo je kot del stražne krajine (Örseg), ki je imela nalogo varovanja mej, njeni začetki pa segajo v začetek 13. stoletja. Prebivalci so imeli kot stražarji poseben status – bili so nemešnjaki, svobodnjaki z določenimi privilegiji, kot so oproščenost dajatev in verska svoboda, vendar so morali v zameno opravljati vojaško službo.

Prvotni stražarji so bili pretežno Madžari iz južnega Göseja, ki so sčasoma izpodrinili domače prebivalce. Sredi 16. stoletja, okoli 1550, so pod vplivom rodbine Batthyány sprejeli kalvinistično veroizpoved.

V obdobju turških vpadov jim je cesar Rudolf leta 1595 potrdil stare pravice in svoboščine ter naložil zemljiškemu gospodu, naj jih spoštuje, kar je bilo v času protireformacije za kraj izjemno pomembno.

Leta 1501 se v virih omenja katoliška župnija in samostan, ki sta bila verjetno uničena v verskih spopadih okoli leta 1660. Kalvinska skupnost je bila sprva vključena v velemersko župnijo, pozneje v župnijo pri sv. Juriju v Dolu, leta 1930 pa so Motvarjevci dobili lastno župnijo.

Ime naselja izhaja iz madžarske oblike Szentlászló, po sv. Ladislavu, zavetniku krajevne cerkve, ki je bila temu svetniku posvečena že leta 1338. Po njem in po priimku nekdanjega zemljiškega gospoda Szénthzentlászlá je kraj tudi dobil ime.

Gospodarstvo in življenje v kraju

V preteklosti so se prebivalci preživljali predvsem s kmetijstvom in živinorejo, pri čemer so redili predvsem svinje in perutnino. Sadjarstvo in čebelarstvo sta bila razvita le v manjši meri. Ob potoku so delovali številni mlini, kar kaže na živahno gospodarsko dejavnost. Večina okoliških gozdov je bila last grofov Eszterházy in domače rodbine Vogler.

Že v tridesetih letih 20. stoletja je bilo zabeleženo, da so številne hiše zapuščene in počasi propadajo, kar priča o gospodarskih težavah tistega časa.

Pred drugo svetovno vojno so v kraju obstajale velike kmečke posesti, večinoma z več kot 20 hektarji zemljišča. Po vojni se je kmetijstvo začelo postopno spreminjati – zaradi pomanjkanja delovne sile so opuščali nekatere poljske kulture in se usmerjali v intenzivnejšo rejo živine. Tudi vinogradi so postopoma izginjali, nadomeščale so jih brajde ob hišah.

Žago in gozdove, ki so bili prej last Voglerja, je po nacionalizaciji prevzelo Gozdno in lesno gospodarstvo Sobota, medtem ko so zemljišča upravljali v okviru Obrata za kmetijstvo Rakičan – KIK Pomurka Sobota.

Šolstvo in kulturna dediščina

Prva šola v Motvarjevcih je bila ustanovljena leta 1851 in je sprva delovala z enim oddelkom. Redni pouk se je začel leta 1863, leto pozneje, 1864, pa je bilo zgrajeno tudi prvo šolsko poslopje. Današnja šolska stavba izvira iz leta 1900, v zadnji tretjini 20. stoletja pa je šola postala dvojezična.

V bližini vasi stoji grajsko poslopje iz 19. stoletja, ki je pomemben del krajevne kulturne dediščine.

Voglarjeva koča in dogodki med drugo svetovno vojno

Brunarica, znana kot Voglerjeva koča, je bila nekoč v lasti posestnikov Voglerjev in je služila predvsem gozdarskim in lovskim namenom.

V začetku januarja 1945 je postala začasno zatočišče in skrivališče borcev 1. prekmurske partizanske čete, ki je bila tu tudi ustanovljena. Na ta dogodek danes spominja spominska plošča, vzidana v stavbo.

4. marca 1945 so kočo napadle madžarske enote, v katerih so se zadrževali pripadniki čete. Po približno šesturnem boju so partizani uspeli prebiti obroč brez izgub, medtem ko so Madžari utrpeli več žrtev.

Nekaj sto metrov nižje od koče, proti zahodu, so Voglerji nekoč postavili Marijin kip na eno od dreves. Vzrok za njegovo postavitev ni znan, domnevno pa je bil uničen v požaru po drugi svetovni vojni. Danes na tem mestu stoji manjši kip Matere božje, ki spominja na nekdanjo podobo.

Reformatorska cerkev

Motvarjevci so najbolj kalvinska vas ne le v Občini Moravske Toplice, temveč v vsem Prekmurju. V njej so namreč skoraj vsi prebivalci kalvinske veroizpovedi. Nekaj kalvinskih družin ali posameznikom živi tudi v nekaterih krajih občine, na primer v Središču in še v nekaterih krajih z madžarskim prebivalstvom, a največ jih je v tem kraju, kjer imajo tudi svojo cerkev in župnijo.

Gozdovi

Le nekaj lučajev od vasi gozdovi spremljajo območje z zahodne smeri proti Bogojini, jugozahodno proti Bukovnici, južno proti Dobrovniku ter vzhodno proti madžarski meji. Na tem mestu je treba poudariti, da so prav v krogu med Bogojino, Bukovnico, Dobrovnikom, Kobiljem, Motvarjevci, Prosenjakovci in Vučjo Gomilo največji sestoji bukve, gabra, hrasta in bora v vsej prekmurski pokrajini. Gozdovi so bogati ne le z lesom in podrastjo, temveč tudi z mnogimi vrstami ptic, divjadjo in gobami. Če hodec prečka gozd iz Motvarjevec proti Bogojini, kmalu naleti na 100-letnime bukve, ki jih sicer ni veliko, a so impozantne v svoji mogočnosti in ogromnosti.

Voglerjeva koča

Brunarica je nekdaj posestnikom Voglerjem služila v gozdarsko – lovske namene, v začetku leta 1945 pa je bila nekaj časa zatočišče in skrivališče borcev 1. prekmurske partizanske čete. Približno kakšnih dvesto metrov nižje od koče proti zahodu so Voglerji, ki so na tem območju imeli veliko zemlje, pred mnogimi leti na eno od dreves iz neznanega razloga dali postaviti Marijin kip, ki je bil najverjetneje uničen v podtaknjenem požaru po drugi svetovni vojni. Danes ga nadomešča majhen kipec Matere božje.

Kulturno društvo József Attila

Nastalo je na pobudo skupine vaščanov, ki so že nekaj let pred ustanovitvijo društva uspešno nastopali na domačih proslavah. Pod mentorstvom domače učiteljice Matilde Vörös in harmonikarja Geze Dore starejšega so aktivno delovali folklorna skupina, recitatorji in pevski zbor. Oktobra 1979 so na ustanovnem občnem zboru sprejeli pravila društva, podroben program dela ter izvolili predsednika, upravni in nadzorni zbor.

Nekaj let po ustanovitvi kulturnega društva so aktivno delovali še mešani pevski zbor, ljudske pevke, ki so pozneje postale ženski tercet, solo pevec in recitatorji. V devetdesetih letih se je oblikovala aktivna ritmična skupina mladih, ki so razveseljevali domače občinstvo in gostovali tudi zunaj domačega kraja.

Prebivalstvo

Leta 1931 je imelo naselje 415 prebivalcev, 105 hiš, 112 posestnikov ter štirje najemniki. V večini je bilo prebivalstvo madžarske narodnosti in kalvinske veroizpovedi. Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 356, v vasi je bilo 87 hiš, 104 gospodinjstev in 317 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Motvarjevcih živelo 320 prebivalcev, bilo je 83 hiš, 94 gospodinjstev ter 284 kmetov.

Število prebivalcev v Motvarjevcih po letih

1869	1880	1890	1900	1910	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2011	2021
412	450	483	464	501	415	342	356	356	320	274	230	189	156	139