Prosenjakovci
Prosenjakovci | |
|---|---|
 Stari obmejni prehod v Prosenjakovcih | |
  Prosenjakovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°44′30.63″N 16°18′38.39″E / 46.7418417°N 16.3106639°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 6,66 km2 |
| Nadm. višina | 229,5 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 159 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9207 Prosenjakovci |
| Zemljevidi | |
Prosenjakovci (madžarsko Pártosfalva) so naselje v Občini Moravske Toplice. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.[2]
V Prosenjakovcih se nahaja dvojezična osnovna šola, ki jo obiskuje približno 100 učencev narodnostno mešanega območja. Pouk poteka dvojezično, otroci pa se poleg slovenščine učijo še madžarščino. Na šoli že več kot 20 let deluje čebelarski krožek, ki je sčasoma postal vzorčni izobraževalni center za čebelarstvo. Od leta 2002 je šola del mednarodne mreže EKO šol.[3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prosenjakovci so bili od nekdaj izrazito kmetijsko naselje. Že leta 1931 je zapisano, da so se prebivalci večinoma ukvarjali s kmetijstvom, izdelovanjem sira in masla, zelo razvito je bilo perutninarstvo in čebelarstvo, prisotnih pa je bilo tudi nekaj vinogradov. V kraju je bila znana domača lončarska obrt.[4]
Malo stran od središča naselja stoji grad Matzenau, zgrajen v začetku 19. stoletja v italijanskem slogu. Bil je v lasti rodbine Matzenauer pl. Matzenau. Leta 1931 je bilo v njem še ohranjeno starinsko pohištvo ter bogata zbirka orožja, slik in orientalskih predmetov, ki jih je večinoma nabral grajski posestnik Matzenauer, nekdanji avstrijski konzul v Peruju in Vatikanu. Že takrat pa je bil grad v slabšem stanju in je začel propadati.[4]
Po drugi svetovni vojni je kmetijstvo ostalo polikulturno, v kraju pa je bilo še vedno prisotno čebelarstvo. Večina hiš je bila zidanih, le deset lesenih. Leta 1948 so zgradili zadružni dom z dvorano. Leta 1980 so v kraju delovali TOZD Pletilstvo-Tekstil Ljubljana s približno sto delavci, samopostrežna trgovina in zdravstvena postaja.[5]
Šola je bila ustanovljena leta 1898 z dvema oddelkoma. Pouk je sprva potekal v zasebni hiši, leta 1919 pa so zgradili novo šolsko stavbo. Leta 1967 so v naselju zgradili še evangeličansko kapelo, prebivalstvo pa je bilo narodnostno mešano.[5]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Vodna učna pot
[uredi | uredi kodo]Vodno učno pot Prosenjakovci predstavlja krožna pot ob vodnih izvirih Prosenjakovcev. Prične se pri Dvojezični osnovni šoli Prosenjakovci in se nadaljuje v smeri proti vasi. Prva točka na njeni poti je Koltayev mlin, ki je bil prva elektrarna v vasi, zdaj pa predstavlja kulturni spomenik. Pot se nadaljuje proti lovskemu domu, ki ga upravlja Lovska družina Prosenjakovci. Pot poteka med travniki, sadovnjaki in ob gozdu, kjer je možno opazovati številne naravne habitate v neokrnjeni naravi.
Naslednja točka vodne učne poti so ruševine dvorca Matzenau in vodnjak Carla von Matzenauerja, ki ga viri prvič omenjajo v 19. stoletju. Pot nas nato vodi do naslednjega pomembnega vodnjaka, ki leži ob dvojezičnem vrtcu Prosenjakovci in je služil kot vodni vir nekdanje šole, ki se je nahajala v zgrabi današnjega vrtca.
Pot se nato obrne nazaj proti šoli in nas skozi vas trikrat popelje čez Ratkovski potok, ki je nekdaj napajal tudi omenjen Koltayev mlin oziroma hidroelektrarno.[6]
Koltayev mlin
[uredi | uredi kodo]Koltayev mlin je bila prva elektrarna v vasi. Poganjala jo je voda iz Ratkovskega potoka. Razvila se je iz mlina, ki je okoliškim prebivalcem omogočal mletje žitja za vsakdanji živež. Ker je družina Koltay imela svoje šiviljstvo, je sosednji mlin uredila v elektrarno ter potem iz nje črpala električno energijo.
Po večerih, nekje med 19 in 21 uro, so elektriko dovajali tudi sosednjim hišam. Elektriko pridobljeno iz elektrarne so uporabljali tudi za izgradnjo zadružnega doma v Prosenjakovcih (1948/49), ki je postal pomembno zbirališče vaščanov in mladine. V njem so ob nedeljah vrteli filme.
Vse omenjeno je trajalo do vzpostavitve redne električne povezave z omrežjem v letu 1956. Družini Koltay je bilo šiviljstvo odvzeto. Zgrajena je bila tovarna Pletilstvo Prosenjakovci. Stavba mlina oziroma elektrarne stoji še danes, vendar ni v uporabi.[7]
Lovska družina
[uredi | uredi kodo]Lovski dom je v upravljanju Lovske družine Prosenjakovci, ki je bila ustanovljena leta 1946. Člani lovske družine skrbijo za ta del neokrnjene narave, s tem da vzdržujejo življenjski prostor divjadi in skrbijo za heterogenost živalskega sveta v njem.[8]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 400 prebivalcev, 108 hiš, 101 posestnikov, 4 kočarji (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter trije najemniki. Prevladovala je evangeličanska vera.[4]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 353, v vasi je bilo 94 hiš, 110 gospodinjstev in 255 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Prosenjakovcih živelo 263 prebivalcev, bilo je 76 hiš, 80 gospodinjstev ter 210 kmetov.[5]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 211 | 349 | 393 | 433 | 438 | 401[14] | 378 | 375 | 353 | 263 | 257 | 222 | 187 | 178 | 162 |
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Madžarska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
- ↑ »DVOJEZIČNA OŠ«. prosenjakovci.naspletu.com. Pridobljeno 22. februarja 2021.
- 1 2 3 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 460-461.
- 1 2 3 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 314-315.
- ↑ »VODNA UČNA POT«. prosenjakovci.naspletu.com. Pridobljeno 22. februarja 2021.
- ↑ »Prosenjakovci na spletu«. 2. marec 2021.
- ↑ »LOVSKI DOM«. prosenjakovci.naspletu.com. Pridobljeno 2. marca 2021.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
- ↑ Po podatkih Krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937 je imelo naselje Prosenjakovci leta 1931 400 prebivalcev, medtem ko Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1980 za isto leto navaja 401 prebivalca.
