Tešanovci
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: notranje povezave, neustrezna uporaba prve osebe množine. |
Tešanovci | |
|---|---|
 | |
  Tešanovci Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°40′46.83″N 16°14′16.97″E / 46.6796750°N 16.2380472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 7,37 km2 |
| Nadm. višina | 185,1 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 332 |
| • Gostota | 45 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9226 Moravske Toplice |
| Zemljevidi | |
Tešanovci (madžarsko Mezővár) so naselje v občini Moravske Toplice.
Tešanovci ležijo na skrajnem severovzhodu Slovenije, na območju, kjer se konča Prekmurska ravnica in začenjajo prvi griči hribovitega Goričkega. Vas leži ob cesti Murska Sobota–Dobrovnik, na stičišču nižinskega predela Radenskega in Dolinskega. Hiše so razporejene ob glavni cesti v dolžini približno dveh kilometrov, za njimi pa se razprostirajo večje in manjše obdelovalne površine. Večina hiš je enonadstropnih, le redke so dvonadstropne.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Vas Tešanovci je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 1340 pod imenom Tysinolch, leta 1360 kot Tysanch, in leta 1366 kot Tyssanoch. Ime Tešanoc, podobno današnji obliki, je bilo v rabi že leta 1431. Med letoma 1888 in 1918 je imela vas madžarsko ime Mezővár. Po drugi svetovni vojni se je dokončno uveljavilo današnje ime Tešanovci.
Vas je bila prvotno naseljena na prvih vzpetinah Goričkega. V 16. stoletju so jo Turki požgali, zato so se prebivalci umaknili in na današnji lokaciji postavili nova stalna bivališča. V Tešanovcih je delovala tudi ena najstarejših mlekarn v Pomurju, ki je začela obratovati leta 1828.
Šolstvo v Tešanovcih ima dolgo tradicijo. Prva šola je začela delovati že leta 1860, ko so vaščani najeli večjo sobo in vanjo postavili prvo učilnico. Poučeval jih je pismen kmet, ki je za svoje delo prejemal plačilo. Leta 1868 so evangeličani začeli graditi šolsko poslopje z zvonikom. V preteklosti je v šoli deloval tudi vrtec, danes pa šola spada pod Osnovno šolo Bogojina in ima le še en kombiniran razred z osmimi učenci drugega razreda, medtem ko je nekoč šolo obiskovalo tudi do 40 učencev.
Prebivalci Tešanovcev se tradicionalno ukvarjajo z živinorejo, mlečno in mesno industrijo, poljedelstvom, vinogradništvom ter v zadnjem času tudi turizmom. Že leta 1931 je bilo zapisano, da je bil v vasi prisoten vodni mlin, ki je imel pomembno vlogo pri lokalni predelavi žita. Mlin je bil zaprt leta 1968.[2][3]
V vasi delujeta dva večja kmeta – Franc Kučan in Franc Vitez, ki se ukvarjata predvsem s poljedelstvom in živinorejo, podobno kot številni manjši kmetje.
V vaškem gasilskem domu, zgrajenem leta 1957[2], delujejo trgovina, društvo upokojencev in kulturno-turistično društvo. V vasi stojita tudi podružnična osnovna šola in rimskokatoliška kapelica sv. Ane iz leta 1887, zgrajena v gotskem slogu. Poleg nje stoji evangeličanski zvonik, ki so ga postavili tešanovski evangeličani leta 1868.
Josip Benko
[uredi | uredi kodo]Tešanovci so znani tudi po Josipu Benku (1889–1945), slovenskemu podjetniku in politiku, ki se je rodil v vasi. Bil je lastnik ene najsodobnejših tovarn mesnih izdelkov v Kraljevini Jugoslaviji, predhodnice današnje Pomurke. Izdelke je izvažal v številne evropske države, med drugim na Češkoslovaško, v Veliko Britanijo, Nemčijo in Avstrijo, s čimer je pomembno prispeval k razvoju živinoreje v Pomurju. Leta 1927 je postal župan Murske Sobote. Po drugi svetovni vojni je bil obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem in usmrčen. Leta 2006 so v njegov spomin uredili spominski park Josipa Benka.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 850 prebivalcev, 180 hiš, 186 posestnikov in šest najemnikov. Prevladovala je evangeličanska vera, tretjina prebivalcev je bilo katoličanov.[3][4]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 564, v vasi je bilo 124 hiš, 133 gospodinjstev in 466 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Tešanovcih živelo 508 prebivalcev, bilo je 124 hiš, 126 gospodinjstev ter 390 kmetov.[2]
Mladi se zaradi zaposlitvenih priložnosti in urbanizacije pogosto odseljujejo v druge kraje, zato število prebivalcev postopoma upada. Statistični podatki kažejo, da se je med letoma 1931 in 2005 število prebivalcev zmanjšalo za kar 209 oseb.
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 534 | 638 | 675 | 668 | 662 | 607 | 561 | 555 | 564 | 508 | 480 | 416 | 375 | 371 | 335 |
Znane osebe iz Tešanovcev
[uredi | uredi kodo]- Franc Novak, ljudski zbiralec in pisatelj.
- Josip Benko, vodilni prekmurki industrialec (lastnik ene izmed najbolj modernih tovarn mesnih izdelkov).
- Jožef Berke, odvetnik in politik.
- Štefan Bachich, evangeličanski duhovnik in senior.
- Geza Erniša, evangeličanski duhovnik, senior, prvi evangeličanski škof na Slovenskem.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 3 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 322.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 463.
- ↑ Podatki iz Krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937, ki se nanašajo na podatke iz leta 1931, vključujejo tudi prebivalce današnje vasi Suhi Vrh, ki je pozneje postala samostojno naselje.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
- Geza Erniša, prvi evangeličanski škof v Sloveniji, ki je veliko pripomogel k prepoznavnosti protestantizma v Sloveniji
- Franc Cipot, vizionar, gospodarstvenik in politik - prvi in dolgoletni župan Občine Moravske Toplice v času največjega razvoja turizma v Moravskih Tolicah