Selo, Moravske Toplice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Selo
SLO-Landscape01.JPG
Selo, Moravske Toplice is located in Slovenija
Selo
Selo
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°43′43.9″N 16°17′20.48″E / 46.728861°N 16.2890222°E / 46.728861; 16.2890222Koordinati: 46°43′43.9″N 16°17′20.48″E / 46.728861°N 16.2890222°E / 46.728861; 16.2890222
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Moravske Toplice
Površina
 • Skupno 9,23 km2
Nadmorska višina 289,7 m
Prebivalstvo (2018)[1]
 • Skupno 250
 • Gostota 27 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9207 Prosenjakovci
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.

Opis[uredi | uredi kodo]

Leži na nadmorski višini 295 m in predstavlja tipično razloženo naselje ob cesti Murska Sobota - Prosenjakovci. Iz vasi se odcepi cesta v bližnjo Čikečko vas in naprej v Motvarjevce. Cesta skozi bližnje Prosenjakovce vodi na manj kot 3km oddaljeno Madžarsko.Vas sestavlja več zaselkov: Bétlehem, Dolóvje, Gábrnik, Kócetke, Lípajge, Mákotrov Breg, Pesérje, Püsnovi, Vrej in Vršič. Širše območje naselja je gričevnato, zemljišča so pretežno obdelovalne površine (travniki, sadovnjaki - jabolka, hruške, slive, češnje, žito, krompir so glavne poljščine), strmejši deli so gozdnati.

Prebivalci, ki jih je bilo v letu 2013 skupaj 252[2] se ukvarjajo s kmetijstvom, delno pa so zaposleni v večjih bližnjih krajih. Poprečna starost je precej visoka in znaša 44,7 leta.

V vasi imajo gasilni dom , ki je bil zgrajen leta 1959. Leta 1952 je bila zgrajena evangeličanska cerkev. V letu 1625 je v Selu deloval kalvinski pastor in tudi poučeval, leta 1698 je poučeval evangeličanski pastor, leta 1753 pa so pouk ukinili.

Cerkev sv. Nikolaja[uredi | uredi kodo]

V vasi Selo stoji znamenita romanska rotunda, ki se s svojimi gotskimi freskami uvršča med naše najpomembnejše sakralne spomenike. Nastala je v prvi polovici 13. stoletja.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Krajevni leksikon Slovenije, Iv. Knjiga, DZS, 1980

Glej tudi[uredi | uredi kodo]