Selo, Moravske Toplice
Selo | |
|---|---|
.jpg) | |
  Selo Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°43′43.9″N 16°17′20.48″E / 46.728861°N 16.2890222°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Moravske Toplice |
| Površina | |
| • Skupno | 9,23 km2 |
| Nadm. višina | 289,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 253 |
| • Gostota | 27 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9207 Prosenjakovci |
| Zemljevidi | |
Selo (madžarsko Nagytótlak, prekmursko nekoč Selanci) je naselje v Občini Moravske Toplice.
Opis
[uredi | uredi kodo]
Leži na nadmorski višini 295 m in predstavlja tipično razloženo naselje ob cesti Murska Sobota–Prosenjakovci. Iz vasi se odcepi cesta v bližnjo Čikečko vas in naprej v Motvarjevce. Cesta skozi bližnje Prosenjakovce vodi na manj kot 3 km oddaljeno Madžarsko. Vas sestavlja več zaselkov: Bétlehem, Dolóvje, Gábrnik, Kócetke, Lípajge, Mákotrov Breg, Pesérje, Püsnovi, Vrej in Vršič. Širše območje naselja je gričevnato. Ravna zemljišča so pretežno obdelovalne površine: travniki, sadovnjaki z jabolki, hruškami, slivami, češnjami, glavni poljščini sta žito in krompir; strmejši deli so gozdnati.[2]
Prebivalci, ki jih je bilo v letu 2013 skupaj 252,[3] se ukvarjajo s kmetijstvom, delno pa so zaposleni v večjih bližnjih krajih. Poprečna starost je precej visoka in znaša 44,7 leta.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj Selo se ponaša z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki sega v najzgodnejše obdobje slovenskega prostora. V času reformacije je imelo naselje pomembno vlogo pri širjenju protestantskih idej, kar potrjujejo tudi zapisi o delovanju protestantske župnije v prvi polovici 17. stoletja. Leta 1625 je v kraju deloval kalvinski pastor, ki je opravljal tudi pedagoško delo, leta 1698 pa se omenja evangeličanski pastor, ki je nadaljeval s poučevanjem. Pouk je bil ukinjen leta 1753.[2]
Leta 1952 je bila v kraju zgrajena evangeličanska cerkev, sedanja nova cerkev pa je bila dograjena leta 1966.[2]
V vasi imajo gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1959.[2]
Cerkev sv. Nikolaja
[uredi | uredi kodo]V vasi stoji znamenita kapela sv. Nikolaja, romanska rotunda iz 13. stoletja, ki se s svojimi gotskimi freskami uvršča med najpomembnejše slovenske sakralne spomenike. Prvotno cerkev naj bi po izročilu dal zgraditi knez Kocelj okoli leta 861, sedanja pa izvira iz 13. stoletja. Gre za romansko rotundo s premerom 6,55 metra, ki velja za edini dosledno iz opeke zgrajeni spomenik romanske arhitekture v Sloveniji.[4][2]
Zunanjost členijo plitvi pilastri, ki stojijo na kamenitem podstavku brez kapitelov, nad njimi pa poteka bogato profiliran opečni venec. V notranjosti so v pritličju plitve polkrožno zaključene vdolbine, nad njimi se dviga polkrožna kupola, ki jo obdaja profiliran zidec.[4]
Cerkev se prvič pisno omenja leta 1366, vendar je nastala že v prvi polovici 13. stoletja. Pravokotna vhodna lopa z nadzidanim zvonikom izvira iz sredine 19. stoletja in stoji na mestu prvotne apside, od katere so ohranjeni temelji. Stavba je bila restavrirana leta 1956, s čimer je notranjost znova dobila svoj prvotni romanski značaj.[2]
Notranjost rotunde krasijo freske iz 14. in 15. stoletja. Najstarejša, iz prve polovice 14. stoletja, prikazuje prihod treh kraljev in spada v zgodnjegotski risarski slog. Kasnejše, iz začetka 15. stoletja, pa odražajo gotski idealistični plastični slog. Njihovi avtorji ostajajo neznan. Do 19. stoletja je bil v cerkvi še gotski krilni oltar, ki so ga pozneje prepeljali v Budimpešto.[2]
V reformacijski dobi so si rotundo prilastili protestanti, leta 1627 pa se v virih omenja tudi protestantska župnija, ki je prenehala delovati konec 17. stoletja.[4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Leta 1931 je imelo naselje 654 prebivalcev, 160 hiš, 145 posestnikov, 10 kočarjev (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter pet najemnikov. Prebivalci so bili pretežno evangeličanske veroizpovedi.[4]
Do leta 1961 se je število prebivalcev zmanjšalo na 536, v vasi je bilo 138 hiš, 138 gospodinjstev in 476 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Selu živelo 474 prebivalcev, bilo je 127 hiš, 128 gospodinjstev ter 428 kmetov.[2]
| 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 653 | 653 | 742 | 801 | 757 | 662[10] | 591 | 556 | 536 | 474 | 367 | 332 | 300 | 265 | 257 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 318.
- ↑ SURS
- 1 2 3 4 Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 461.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 273.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
- ↑ »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
- ↑ Po podatkih Krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937 je imelo naselje Selo leta 1931 654 prebivalcev, medtem ko Krajevni leksikon Slovenije iz leta 1980 navaja 662 prebivalca za isto leto