Dobrovnik
Dobrovnik | |
|---|---|
 | |
  Dobrovnik Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°EKoordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Prekmurje |
| Občina | Dobrovnik |
| Površina | |
| • Skupno | 19,085 km2 |
| Nadm. višina | 172,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 948 |
| • Gostota | 50 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 9223 Dobrovnik |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.[3]
Naselje je z lokalno cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) Bukovniško jezero.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Majhen naravni prirastek in odseljevanje sta pripomogla, da se število prebivalstva, ki je narodnostno mešano, a z madžarsko večino, vztrajno manjša. V Dobrovniku je popolna dvojezična šola. Prebivalstvo živi večinoma v mešanih gospodinjstvih v večini ljudje hodijo v službe le nekateri se še ukvarjajo z kmetijstvom.
Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]
V Dobrovniku se je rodil Adolf Augustitš, dekan Slovenske okrogline.
Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]
Prvotni zapis Dǫbròνьnikь je izpeljan iz besede dǫbroνa v pomenu 'hrastov, listnasti gozd'. V starih listinah se kraj omenj leta 1322 kot Dobronok, 1322 in 1335 Dobronuk ter 1323 kot Dobronak.
Znani ljudje[uredi | uredi kodo]
V Dobrovniku se je rodil Žiga Laci (20.7.2002). Profesionalni nogometaš ki treutno igra za grškega prvoligaša AEK in za Slovensko mladinsko reprezentanco.
SklicI[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ "Madžarska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-09-26. Pridobljeno 2018-09-26.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
