Dobrovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dobrovnik
Cerkev Dobrovnik.jpg
Dobrovnik is located in Slovenija
Dobrovnik
Dobrovnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°E / 46.6515306; 16.3479333Koordinati: 46°39′5.51″N 16°20′52.56″E / 46.6515306°N 16.3479333°E / 46.6515306; 16.3479333
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaDobrovnik
Površina
 • Skupno19,085 km2
Nadm. višina
172,3 m
Prebivalstvo
 (2019)[2]
 • Skupno954
 • Gostota50 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dobrovnik (madžarsko Dobronak) je naselje in sedež istoimenske občine, ki leži severozahodno od Lendave na ravnini ob Bukovniškem potoku. Kraj je opredeljen kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.[3]

Naselje je z lokalno cesto povezano z Lendavo (13 km) in Mursko Soboto (20 km). Okoli 3 km severovzhodno od naselja je umetno (zadrževalno) Bukovniško jezero.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Majhen naravni prirastek in odseljevanje sta pripomogla, da se število prebivalstva, ki je narodnostno mešano, a z madžarsko večino, vztrajno manjša. V Dobrovniku je popolna dvojezična šola. Prebivalstvo živi večinoma v mešanih gospodinjstvih v večini ljudje hodijo v službe le nekateri se še ukvarjajo z kmetijstvom.

Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

V Dobrovniku se je rodil Adolf Augustitš, dekan Slovenske okrogline.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Prvotni zapis Dǫbròνьnikь je izpeljan iz besede dǫbroνa v pomenu 'hrastov, listnasti gozd'. V starih listinah se kraj omenj leta 1322 kot Dobronok, 1322 in 1335 Dobronuk ter 1323 kot Dobronak.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Po površini največja naselja v statističnih regijah". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  3. "Madžarska narodna skupnost : statistični podatki". Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno dne 2018-09-26. 
  4. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]