Stari trg ob Kolpi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stari trg ob Kolpi
Stari trg ob Kolpi is located in Slovenija
Stari trg ob Kolpi
Stari trg ob Kolpi
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′38.74″N 15°4′37.67″E / 45.4940944°N 15.0771306°E / 45.4940944; 15.0771306Koordinati: 45°29′38.74″N 15°4′37.67″E / 45.4940944°N 15.0771306°E / 45.4940944; 15.0771306
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Črnomelj
Prva omemba 1576
Površina
 • Skupno 0,49 km2
Nadmorska višina 376,3 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 93
 • Gostota 190 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 8342 Stari trg ob Kolpi
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Stari trg ob Kolpi - Vas
Lokacija Občina Črnomelj
RKD št. 695 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 12. december 1998
Cerkev sv. Jožef

Stári tŕg ob Kólpi je naselje v Sloveniji in je tudi sedež istoimenske krajevne skupnosti Občine Črnomelj.

Pomembnejša bližje naselja je Predgrad (2 km) in najbližje mesto je Črnomelj (18 km).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Materialni zgodovinski viri označujejo, da je bil kraj naseljen že v prazgodovini, ohranjeni pa so tudi rimski grobovi.

10. maja 1248 je bila v Starem trgu ob Kolpi ustanovljena župnija. Leta 1632 je bila posvečena cerkev sv. Jožefa.

Krajevni praznik se praznuje 1. junija kot spomin na napad partizanskih enot]] na utrjeno italijansko postojanko leta 1942. Takrat so sodelovale slovenske partizanske čete iz Bele krajine in Kočevja s hrvaško enoto NOPH. Skupaj je bilo na vseh straneh 17 padlih in 18 ranjenih.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Povprečna nadmorska višina naselja je 375 m. Naselje se je izoblikovalo na ravnem pomolu, ki se strmo dviga nad dolino Kolpe. Na severni strani je povezana z vasjo Močile. Leta 1221 je postal sedež prafare, z imenom Poljane pa se kot trg omenja že leta 1421. Vseskozi je bil tržno in obrambno pomemben. Poleg osnovne šole, ki je začela delovati 1820 leta, ima kraj tudi vrtec, dva industrijska obrata, pošto, dva gostinska lokala in trgovino.

Klimatološke značilnosti[uredi | uredi kodo]

Poljanska dolina, v kateri leži naselje Stari trg ob Kolpi, je kjub temu, da ima prisojno lego, hladnejša od nižje Bele krajine, toplejše je le južno ekspozicirano pobočje 200 m globoko vrezane doline reke Kolpe, kjer prihaja do toplotnega obrata, tako da tu uspeva celo vinska trta. Tod uspevajo tudi druge topljoljubne rastline, tako da lahko od Starega trga vzdolž Kolpe spremljamo gozdove s submediteranskimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (mali jesen, črni gaber, topokrpi javor, mokovec, navadni ruj, bradavičasta trdoleska). V gozdnem rezervatu Dečinska stena nad vasjo Dečina je topljoljubni gozd črnega gabra z grahorjem.

Povprečna letna temperatura se v Poljanski dolini giblje od 8 do 10 °C, januarska od -2 do 0 °C, julijska'od 18 do 20 °C. Višji svet je nekoliko hladnejši s povprečno letno temperaturo med 6 in 8 °C. Najhladnejši je januar s povprečno temperaturo od -4 do -2 °C in najtoplejši julij, ko se ogreje na 14 do 16 °C.

Povprečna letna količina padavin v Poljanski dolini je 1316 mm. Najsušnejša sta meseca avgust in januar, največ padavin pa pade oktobra in novembra. Zaradi Poljanske gore je količina padavin v Poljanski dolini večja kot v Dobličah, kjer letno pade 1260 mm padavin.

Za Poljansko dolino so značilne snežne padavine, ki so posledica njene lege ob veliki in visoki hrvaški pregradi Gorskem Kotarju, ki se v Sloveniji nadaljuje s Snežniškim hribovjem in Kočevskim Rogom. V zimi 1999/2000 je snežni maksimum znašal 75 cm. Ker je Poljanska dolina odprta proti jugu, sneg s pomočjo južnega vetra skopni prej kot denimo v Dobličah, kjer predvsem v zimskem času prihaja do toplotnega obrata.

Hidrološke značilnosti[uredi | uredi kodo]

V Poljanski dolini sta najpomembnejša vodna vira reka Kolpa in Dolski potok. 294 km dolga reka Kolpa, katere kraška kanjonska dolina se ravno pod Poljansko dolino rahlo razširi, ima pri vodomerni postaji Radenci II srednji letni pretok 56,2 m³/s. Najnižji zabeležen pretok v Radencih II je imela Kolpa 31.07.1983, ko je le ta znašal 2,35 m³/s. Njen maksimalni zabeležen pretok, 993 m³/s, so izmerili 3. decembra 1966.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Cerkev sv. Jožefa je srednjeveška stavba, ki so jo temeljito predelali v baroku. Zanimivost cerkve je obnovljena ura s starim klasičnim mehanizmom z utežmi.
  • Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas, stoji cerkev sv. Andreja na Kalvariji. Do cerkve vodi 10 kapel, postaj križevega pota postavljenih v letu 2000, 4 pa se nahajajo na sami cerkvi sv. Andreja, ustvaril ih je akademski kipar Denis Kraškovič. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med drugo svetovno vojno.
  • V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti portali nekaterih hiš.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 695". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Slovenija – pokrajine in ljudje, 440, 1999.
  • Meteorološki letopis Slovenije 2000, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Agencija za okolje, letnik 10, Ljubljana, 2001.
  • Hidrološki letopis, 54, 1996.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]