Podčetrtek
 | Članek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice. |
Podčetrtek | |
|---|---|
 | |
  Podčetrtek Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°9′26.36″N 15°35′50.63″E / 46.1573222°N 15.5973972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Podčetrtek |
| Površina | |
| • Skupno | 6,4 km2 |
| Nadm. višina | 219,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 587 |
| • Gostota | 92 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3254 Podčetrtek |
| Zemljevidi | |
Podčetrtek je naselje, središče občine Podčetrtek.
Podčetrtek je največji kraj na Sotelskem. Razteza se v dolini ob stranski cesti, ki se pri železniški postaji odcepi od glavne ceste 219 Slovenska Bistrica-Mestinje-Brežice. Grad nad naseljem in samo naselje se v srednjem veku večkrat omenjata, pomembnejši pa je postal leta 1328 po pridobitvi trških pravic. V kraju so v srednjem veku prepregali konje na furmanski poti Kunšperk-Lemberg pri Šmarju-Poljčane; še v 19. stoletju se je veliko domačinov ukvarjalo z živinorejo. Danes je poleg turizma precej razvito tudi vinogradništvo.[2]
V Podčetrtku so znane toplice, ki so jih v času, ko je atomska energija veljala za nekaj naprednega, poimenovali »Atomske toplice«. Danes so bolj znane po imenu podjetja, ki toplice upravlja: Terme Olimia.
Občina Podčetrtek[uredi | uredi kodo]
Občina Podčetrtek po površini znaša 60,6 km², naselje Podčetrtek pa 6,4 km².
Župan[uredi | uredi kodo]
Župan občine Podčetrtek je Peter Misja. Rodil se je 9. 6. 1968 v Celju. Osnovno šolo je obiskoval v Podčetrtku, naprej pa se je vpisal na srednjo Železniško šolo v Ljubljani. Leta 2010 je bil predstavnik Turistične zveze Slovenije.[navedi vir]
Krajevne skupnosti[uredi | uredi kodo]
- Krajevna skupnost Olimje
- Krajevna skupnost Podčetrtek
- Krajevna skupnost Polje ob Sotli
- Krajevna skupnost Pristava pri Mestinju
- Krajevna skupnost Virštanj
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Občina Podčetrtek ima zmerno celinsko podnebje. Zanj so značilne vroča poletja, mrzle zime, nekaj suš, pogoste nevihte z točo.[navedi vir]
Ime kraja in zgodovina[uredi | uredi kodo]
Iz krajevnega imena je mogoče zaključiti, da se je grad, ki stoji 100 m nad naseljem, imenoval Četrtek.[navedi vir] Razlogov za poimenovanje po dnevu v tednu je lahko več; morda je graščak ob četrtkih vršil sodstvo, morda je bil takrat semanji dan ali dan za tlako, morda je bil ustanovljen na četrtek.[navedi vir] Sprva se omenja le podčetrški grad: leta 1209 de Landesperc, 1213 de Londesperc, 1213 de Lonsperch, 1227 de Landesperch, 1328 ze Lantsperch in dem Marcht, 1293 von Lansperch, 1332 ze Lantsperch, 1465 bey Landsperg, poimenovan po prvotnem lastniku, grofu Frideriku Landsbergu. Na jožefinskem zemljevidu iz leta 1763/1787 je kraj označen dvojezično: Landberg Windisch Pod Tschetertkom.[3]
Med drugo svetovno vojno v letih 1941-1945 je v neposrednem zaledju Podčetrtka na reki Sotli potekala državna in okupacijska meja med nacistično Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško. Predstavljala je najjužnejšo in zaščitno mejo Tretjega rajha z izrazito varovalno vlogo. Nacistična oblast ji je zato namenila posebno pozornost in jo je skupaj z njenim obrežjem (najizraziteje v letih 1942-43 in 1944-45) spremenila v varovano, zastraženo, utrjeno, ograjeno, ožičeno in zaminirano fizično pregrado.[4][5][6] Vzdolž sotelske meje so bili vzpostavljeni maloobmejni in velikoobmejni prehodi za legalno prehajanje meje med Nemčijo (Spodnjo Štajersko) in NDH. Mejni prehod v Harinih Zlakah pri Podčetrtku je na isti lokaciji prisoten še danes.[5]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
- ↑ Siter, Daniel (2023). Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941-1945 (2. (dopolnjena, spremenjena in razširjena) izd.). Ljubljana: Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana. str. 307-322. COBISS 143986691. ISBN 978-961-6192-89-7.
- ↑ 5,0 5,1 Siter, Daniel (26. avgust 2019). »Reka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH: primer občine Rogaška Slatina«. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino. Št. Letn. 67, št. 1 (2019). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 141-164. COBISS 69148258. Pridobljeno 20. februarja 2024.
- ↑ Siter, Daniel (5. marec 2022). »Nacisti v Rogaški Slatini so v vsej svoji blaznosti merili lobanje in nosove: intervju z mladim raziskovalcem Danielom Siterjem ob izidu monografije«. MMC RTV SLO. Ljubljana. COBISS 101065475. Pridobljeno 20. februarja 2024.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
