Terme Olimia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: Terme Olimia 46°9′50″N, 15°36′20″E

Atomske toplice leta 1957

Terme Olimia so zdravilišče v naselju Podčetrtek.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Terme Olimia (prej Atomske Toplice-Podčetrtek)so v Podčetrtku ležijo pa na nadmorski višini 195 mnm ob geološki prelomnici v dolini Sotle pod zahodnimi obronki Rudnice. Terme so oddaljene okoli 60 km od Maribora in okoli 120 km od Ljubljane.So tudi blizu meji Slovenije s Hrvaško.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvire so uporabljali že v preteklosti, ženske so v njih prale perilo. V začetku 20. stoletja so se prvič pojavile ideje o njihovi uporabi v zdravilne namene, vendar so jih začeli izkoričati šele v 50. letih 20. stol., ko so na vztrajanje krajevnega župnika M. Strnada vodo s temperaturo 30-37 °C iz izvira analizirali in dokazali zdravilne mineralne značilnosti. Pozneje so izdatnost izvirov povečali s 100 do 500 m globokimi vrtinami. Turistična in zdraviliška dejavnost se je pričela razvijati po letu 1966, ko je Železniško gospodarstvo Ljubljana zgradilo prvi leseni bazen. Leta 1977 so začeli graditi prvi hotel in nato še kopališče z odprtimi bazeni. V letih 1988-1989 so postavili »Atomsko vas« z apartmjskimi bungalovi v slogu kmečkih hiš, kasneje pa še sodoben kopališki kompleks z notranjimi in zunanjimi bazeni ter hoteli.[1]

Naravno zdravilno sredstvo[uredi | uredi kodo]

V Termah Olimia koristijo blago radioaktivno termalno vodo s temperaturo 30-37 °C, ki vsebuje magnezij, kalcij in hidrogen-karbonate.

Indikacije[uredi | uredi kodo]

V termah zdravijo predvsem revmatske bolezni in kožna obolenja.[2]

Kontraindikacije[uredi | uredi kodo]

Posebnih kontraindikacij ni, veljajo splošne kontraindikacije za topliško zdravljenje.

Nastanitev[uredi | uredi kodo]

Nastanitev nudijo več hotelih in apartmajskem naselju. Poleg nastanitve v hotelih, pa je v kraju možna še nastanitev v privatnih sobah.

Rekreacija[uredi | uredi kodo]

Bazeni s termalno vodo, savna, kolesarjenje, pohodništvo in drugo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenija, turistični vodnik. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga
  2. Naravna zdravilišča Jugoslavije, Eksportpres, Beograd, 1988

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]