Mozirje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mozirje
Mozirje1.JPG
Grb Mozirje
Grb
Mozirje se nahaja v Slovenija
Mozirje
Mozirje
Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°20′16.98″N 14°57′25.93″E / 46.3380500°N 14.9572028°E / 46.3380500; 14.9572028Koordinati: 46°20′16.98″N 14°57′25.93″E / 46.3380500°N 14.9572028°E / 46.3380500; 14.9572028
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
Statistična regijaSavinjska regija
ObčinaMozirje
Upravljanje
 • županIvan Suhoveršnik
Površina
 • Skupno2,9 km2
Nadm. višina
339,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno2.134
 • Gostota740 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
Poštna številka
3330
Omrežna skupina03
Avtomobilska oznakaCE
Spletna stranwww.mozirje.si
Staro trško jedro
LegaObčina Mozirje
RKD št.4452 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP18.julij 1987

Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z dobrimi 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.

Opis[uredi | uredi kodo]

Središčno in največje naselje Zgornje Savinjske doline se nahaja ob zahodnem robu Mozirske kotlinice, ob vznožju planote Golt, na levem bregu reke Savinje, ob njenem sotočju s potokoma Mozirnica in Trnava. Le manjši del naselja je na desnem bregu Savinje, ob Loškem mostu, kjer je urejen tudi park Mozirski gaj.

K Mozirja spadata še zaselka Rožnik in Brdce s tamkajšnjim dvorcem Brdce (nem. Wurzenegg).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grb Mozirja iz 1581

Najstarejši potrjen zgodovinski vir o omemembi naselja je listina iz leta 1146, ki je darilno pismo oglejskega patriarha Pelegrina, izdana v Tolminu, v kateri se navaja »Mosir«, medtem ko se pojavlja zapis toponima »Prossberch« (Prassberg) leta 1231. V izročilni listini Viljema Vovbrškega z dne 18. decembra 1241, se navaja »Moziri« kot podatek “in provinca Moziri sive extra provenciam” – na območju Mozirja ali izven njega. Župnijska cerkev sv. Jurija je bila zgrajena leta 1241. Naselje je že pred letom 1318 pridobilo trške pravice, tega leta pa je bilo v pisnih virih prvič omenjeno kot trg. V 16. stoletju je bilo zaradi turških vpadov naselje obdano z obzidjem. Prebivalci Mozirja in okolice bili že v 19. stoletju narodnozavedni Slovenci in so ustanovili številna slovenska društva ter organizacije. Leta 1845 je npr. tedanji mozirski župan Janez Lipold [3] na magistratu z odlokom ukazal poslovanje v slovenščini, kar je bilo na področju Štajerske v tistem času redkost.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V 80. letih 20. stoletja so krajani uredili park Mozirski gaj.

Mozirski gaj

Mozirje je izhodišče za številne izlete, najbolj znano je smučarsko središče Golte, do katerega je iz Žekovca (Radegunda) speljana žičnica, ki je z dolžino 3.265 metrov najdaljša gondolska žičnica v Sloveniji.

Ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4452". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. "Janez Lipold na Slovenski biografiji.si". Pridobljeno dne 25. julij 2022.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]