Ljubija, Mozirje
Ljubija | |
|---|---|
 Ljubija, pogled na naselje z glavne ceste proti Mozirju | |
  Ljubija Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°20′30.51″N 14°58′22.28″E / 46.3418083°N 14.9728556°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Mozirje |
| Površina | |
| • Skupno | 4,3 km2 |
| Nadm. višina | 340,2 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 575 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3330 Mozirje |
| Zemljevidi | |
Ljubija je naselje v Občini Mozirje. V bližini vasi se istoimenski potok (Ljubija) izliva v Savinjo. Vanj spada nekaj bolj ali manj oddaljenih zaselkov: Kolovrat, Preseka, Soteska.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj se prvič omenja leta 1426, ko je pripadal savinjskemu uradu. Kužno znamenje pred vasjo opominja na kugo, ki je morila po Mozirju v letu 1682. V Ljubiji so takrat pokopavali mrliče.[2]
Cerkev sv. Miklavža se prvič omenja leta 1241 kot kapela sv. Ruperta, leta 1631 kot cerkev sv. Ožbalta, od 1861 pa je posvečena sv. Miklavžu, zaščitniku splavarjev, ki so s svojimi splavi prevažali les. V cerkvi je tudi napis za splavarje.[3] Prvotno romansko kapelo je nadomestila gotska cerkev, ki pa so jo razen zvonika iz konca 17. stoletja podrli. Notranjost cerkve, ki je v porečju Savinje najstarejša novogotska stavba, je 1899/1900 poslikal Janez Fantoni.[3]
Na Gneču je grobišče borcev-mladincev XIV. divizije, padlih v boju z Nemci decembra 1944. Na cesti proti Lepi Njivi je je spominska plošča dvema borcema na Robidovem travniku. V Soteski ob glavni cesti je spominsko znamenje, kjer je okupator od poletja 1944 dalje opozarjal, da se tam začenja partizansko ozemlje z oznako Banditengebiet.[4]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V letu 1880 je imela vas 87 hiš in 401 prebivalca, od tega 177 žensk in 224 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti protestantov, judov ali drugih jezikovnih skupin.[5]
V naslednjih desetletjih se je število hiš postopoma povečevalo – 91 leta 1890, 94 leta 1900 in 97 leta 1910. Število prebivalcev je prav tako raslo, s 392 leta 1890 na 423 leta 1900 in 440 leta 1910. Število žensk in moških je bilo približno uravnoteženo, z manjšimi razlikami med letnimi popisi.[5]
Prebivalci so ostali večinoma katoličani in slovensko govoreči, čeprav se je v začetku 20. stoletja pojavil majhen delež nemško govorečih (1–3 osebe). Vas je doživela postopno rast števila hiš in prebivalstva, ob ohranjanju verske in jezikovne večine.[5]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- 1 2 Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 222.
- 1 2 3 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
