Radegunda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Radegunda
Radegunda se nahaja v Slovenija
Radegunda
Radegunda
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°21′24.54″N 14°55′54.9″E / 46.3568167°N 14.931917°E / 46.3568167; 14.931917Koordinati: 46°21′24.54″N 14°55′54.9″E / 46.3568167°N 14.931917°E / 46.3568167; 14.931917
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaMozirje
Površina
 • Skupno10,04 km2
Nadm. višina
498,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno278
 • Gostota28 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3330 Mozirje
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2020 (kjer ni drugače navedeno).

Radegunda je razloženo naselje v Zgornji Savinjski dolini, v Občini Mozirje.

Opis[uredi | uredi kodo]

Naselje sestavlja več zaselkov in samotnih kmetij, po južnem in jugovzhodnem pobočju planote Golte (Boskovec 1584 m nmv) Na severovzhodu sega do potoka Šumka, kjer meji na Šmihel nad Mozirjem, na vzhodu do potoka Golobnice, na jugu in zahodu pa na območje zgornjega toka potoka Trnave. K naselju sodijo zaselki Zgornja Radegunda, Jazbine, Globoko, Trnavče in in Žekovec, kjer je zgornja postaja gondolske žičnice.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so iz Sveta Radegunda v Radegunda spremenili leta 1955, na podlagi zakona iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svete Radegunde del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[2][3][4]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  3. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  4. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]