Golte

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.

So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.

Obseg[uredi | uredi kodo]

Pogorje na zahodni strani omejuje dolina Ljubnice, na vzhodni pa soteska Ljubije. Na jug se svet spušča prek Tirskih peči v obsežno Gornjegrajsko kotlino, na jugovzhod pa v Mozirsko kotlino. Proti severu prehajajo Golte prek sedla Kal v Smrekovec. Na bolj uravnanem področju so tam dobile prostor planine:

Vrhovi:

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime izhaja iz lastnosti zakraselega površja, ki »golta« vodo. Pojavlja se tudi ime Mozirske planine, ki je po Badjuri napačno, ker je nastalo s prevodom iz nemških zemljevidov).

Geološka sestava[uredi | uredi kodo]

Osrednji del Mozirskih planin je iz precej čistega zgornjetriasnega apnenca, ki marsikje razkriva značilne megalodonitne školjke. V njem so nastali kraški pojavi. Poleg žlebičja je na sami planoti veliko vrtač in več kraških jam (brezna, vodoravne jame, ledenice, snežne jame).

Vegetacija[uredi | uredi kodo]

Večji del Mozirskih planin je pokrit z gozdom. Najbolj značilna je združba predalpskega visokogorskega bukovega gozda z golim lepenom.

Naravovarstveni status planote Golte[uredi | uredi kodo]

  • Krajinski park Golte so razglasili leta 1987 in obsega 1223 ha. Na območju krajinskega parka Golte velja varstveni režim, ki med drugim prepoveduje izvajanje posegov v prostor, ki ogrožajo naravne vrednote in biodiverziteto. Prepovedujejo kurjenje, šotorjenje, krčenje gozda in vožnjo z vozili.
  • Naravna vrednota državnega pomena Golte (geološka, površinska, geomorfološka, podzemeljska geomorfološka in ekosistemska naravna vrednota)
  • Ekološko pomembno območje (EPO) Kamniško-Savinjske Alpe
  • Območje Natura 2000 (Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke) kjer je potrebno ohranjati stanje določenih vrst in habitatov (divji petelin, ruševec, belka, gozdni jereb, itd)

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Naravni spomenik Okno v Mozirski Požganiji
  • Naravni spomenik Tirske peči so jugovzhodni rob planote, ki se ostro lomi v dolino z markantnimi, okoli 300 m visokimi stenami.
  • Naravni spomenik Ledenica na Golteh

Turistične zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Smučarski center[uredi | uredi kodo]

Golte so znane predvsem kot smučarski center, kjer se na višini 1200 do 1600 m nadmorske višine na 50 ha razprostirajo smučarske proge.

Naprave

  • Nihalka Žekovec
  • Trosedežnica Medvedjak
  • Dvosedežnica Smrekovec
  • Dvosedežnica Ročka
  • Vlečnica Stari Stani
  • Vlečnica Morava

Na Golteh je urejen tudi otroški poligon s tekočim trakom.

Alpski park[uredi | uredi kodo]

Uredili so najvišje ležeči in najlažje dostopni Alpski park v Evropi. Gre za edinstven primer predstavitve alpske flore v avtohtonem okolju na nadmorski višini 1300 do 1400 m. Dostop z nihalko omogoča ogled parka alpskega cvetja tudi obiskovalcem, ki drugače ne bi zmogli poti.

Koče[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mencinger, Borut Naravni parki Slovenije Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 (COBISS) ISBN 86 11 16747 3
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Planinski vodnik, Kaniško-Savinjske Alpe, 2004, ISBN 961-6156-52-7
  • Zgornja Savinjska dolina, Matevž Lenarčič, 1990
  • Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kuturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, Uradni list SRS, št. 27/87
  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del, 1988, Golte

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]