V kraju stoji cerkev sv. Mihaela iz 17. stoletja in je upravno del celjske škofije.[5] V kraju sta dve turistični kmetiji. Znana izletniška točka v bližini je Konečnikova planina. V Šmihelu nad Mozirjem enkrat na leto obudijo stare navade in šege na Ovčarskem prazniku.
Župnijska cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena leta 1631. Cerkev je imela prvotno lesen strop v obliki banjastega svoda; 1869 so jo obokali. Zvonik in zakristija sta bila večkrat prezidana. Zanimiv je prezbiterij, ki nam kaže, da je bil konec gotike pri nas šele v začetku 17. stoletja. Cerkev je bila prvotno podružnica mozirske župnije, s se je od nje ločila leta 1787 kot lokalna kaplanija, leta 1862 pa je postala samostojna župnija.[6]
Župnijska kronika vsebuje dogodke od leta 1604 dalje.[7]
Šola je bila ustanovljena 1872, šolsko poslopje pa je bilo odprto leta 1878. Sedanja stavba iz leta 1893 je med NOB pogorela, kasneje so jo obnovili in modernizirali.[8]
Blizu Mlačnika v Lepi Njivi je hrib Gradišče, kjer bi naj stal grad, ki je imel v posesti ribnik pri kmetu Jezerničniku. Na Podstenškovem vrtu so našli ostanke antične keramike in stenske slikarije. V naselju so pri Jezerničniku našli tudi bakrene cevi.
V letu 1880 je imela vas 36 hiš in 262 prebivalcev, med katerimi je bilo 129 žensk in 133 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti protestantov, judov ali drugih jezikovnih skupin.[9]
V naslednjih desetletjih se je število hiš nekoliko povečalo – 38 leta 1890 in 40 v letih 1900 in 1910. Število prebivalcev je rahlo nihalo: 254 leta 1890, 248 leta 1900 in 248 leta 1910. Število žensk se je sprva zmanjšalo, nato pa rahlo naraslo, medtem ko je število moških ostalo približno enako.[9]
Vsi prebivalci so ostali katoličani in večinoma slovensko govoreči, kar kaže na versko in jezikovno enotnost kraja. Podatki kažejo na zmerno rast števila hiš in stabilno prebivalstvo skozi konec 19. in začetek 20. stoletja.[9]
↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
1 2 3 4 Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 241.
1 2 3 Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
.jpg)
Slovenija
.jpg)
